Twister 2
Legendarni film Twister, ki smo si ga lahko ogledali davnega leta 1996 je že skoraj šel v pozabo. Režiser Jan de Bont je tedaj naredil triler o vetru, ki povzroča katastrofe takšnih razsežnosti, kakor jih človeštvo še tedaj ni niti slutilo. Četrt stoletja kasneje, so to žal resnični dogodki. Tedaj sta tudi Helen Hunt in Bill Paxton naredila skorajda vlogi svoje kariere – in film je bil ovenčan s kar nekaj lepimi nagradami.
Sedaj je tukaj Twister 2, torej ponovno nekakšna mega-tornado zgodba, ki nas popelje v vetrovno resničnost. Sicer je že junija 2020 mednarodni distributer izvirnega filma (Universal Pictures) napovedal, da pripravlja remake, pri čemer je bil kot režiser predviden Joseph Kosinski. Frank Marshall in Sara Scott naj bi sodelovala kot producenta, junija 2021 pa je celo Helen Hunt izrazila zanimanje za nadaljevanja izvirnega filma. Studio jo je zavrnil, kasneje pa je bilo razkrito, da je leta 2020 Huntova že sama pripravljala neposredno nadaljevanje izvirnega filma
Scenarij z uradnim naslovom Twister 2 je napisal Mark L. Smith, zaplet pa se vrti okoli Huntinega lika (dr. Joanne "Jo" Harding) oz. njene hčerke, ki jo je imela z Billom Hardingom (upodabljal ga je Bill Paxton), ki je prav tako postala lovka na nevihte kot njeni starši. Skratka – ponovno gre za lov na vihar, kar je v kratkem povedana celotna poanta filma. Vse ostalo je zgodba okoli tega.
Filmsko glasbo je sedaj prispeval Benjamin (Mark Lasker) Wallfisch, britanski komponist in glasbenik. Spoznali smo ga že v distopičnem nadaljevanju filma Iztrebljevalec 2049 (Blade Runner 2049), pa v filmu Shazam!, Nevidni človek in pa Kraven. Njegovo delo si je že prislužilo mnoga opazna priznanja, med katerimi je tudi BAFTA. Tokratna filmska glasba je dober primer zvočnega trilerja, ki ustvarja vzdušje, pa tudi nekakšno povezovalno idejo, ki združuje to, kar je pri prvem filmu že naredil Mark Mancina. Film torej vreden ogleda, morda tudi nekoliko zaradi sentimentalnega spomina.
