bencin, dizel Svet24.si

To se po covidu-19 še ni zgodilo z bencinom in ...

Naj blok stoji na Pavšičevi ulici Svet24.si

Foto: Ponovno izbrali najlepši blok v Ljubljani

klemen-jaklic_us Necenzurirano

Ustavni sodnik gradi milijonsko vilo, živi pa v ...

ivan zidar grob pl Reporter.si

Skrivni zaklad Ivana Zidarja: razkrivamo ...

Sha’carri Richardson Ekipa24.si

Nikoli prej tako razgaljene?! Dres Američank za ...

maja-ogorevc, delovna-akcija Njena.si

Skromna, a čista hiška doživlja pravljično ...

pogacar Ekipa24.si

Kocine pokonci... Poglejte, komu je Pogačar ...

Kako pismeni so slovenski najstniki?

Marjana Vovk, 22.02.2020 14:06:46

Mednarodna raziskava PISA (Programme For International Student Assessment) v triletnih obdobjih ugotavlja in primerja, kako funkcionalno pismeni so 15-letniki po svetu. Zanima jih pismenost na treh področjih: pri branju, matematiki in naravoslovju.

Delite na:
Kako pismeni so slovenski najstniki?
najstniki Profimedia

Zadnja raziskava PISA 2018 se je še posebej posvetila branju, pri tem pa je upoštevala tudi, da je tehnološki napredek v zadnjih letih zelo spremenil načine branja in izmenjave informacij – tako doma, v šoli kot v službi. »Zaradi digitalizacije so se pojavile nove oblike tekstov, ki so lahko zelo kratki (npr. tekstovna sporočila, iskalniki na internetu) ali zelo dolgi (npr. spletne strani brez omejitve prostora, digitalizirani arhivi). Temu so se morale prilagoditi tudi izobraževalne ustanove, ki v svoje učne ure prav tako vključujejo lekcije iz digitalne (bralne) pismenosti,« so zapisali v raziskavi, ki je torej ugotavljala tudi to, kako se 15-letniki znajdejo v digitalnem svetu.

Pisanje, zvezek, svinčnik, pisalo.jpg
Pismenost pa ni le osnovna človekova pravica, temveč tudi temelj za učenje in orodje za osebnostno rast.
Arhiv Svet24


Kaj je pismenost?
Bralna pismenost pomeni, da človek prebrano razume, izlušči bistvo, ovrednoti tekst, ga zna povzeti, o njem kritično razglabljati, ga uporabiti za dosego določenih ciljev, si z njim poveča znanje in si pomaga pri vključevanju v družbo. Matematična in naravoslovna pismenost pa pomenita, da učenci osvojeno teoretično znanje tudi razumejo, ga povezujejo, ovrednotijo in ga predvsem znajo uporabljati v praksi. Pismenost se torej v prvi vrsti nanaša na to, da znajo učenci pridobljeno znanje uporabiti, kadar ga potrebujejo, ga vnašajo in povezujejo z novimi okoliščinami in si z njim pomagajo v novih situacijah.
Poleg tega so morali učenci izpolniti tudi vprašalnike, s katerim so ugotavljali, kako spretni so z računalniki, kako zadovoljni so z življenjem, šolskim sistemom in učitelji ter kako angažirani so (po njihovem mnenju) njihovi starši.

beseda leta, pisanje
Katera bo beseda leta 2019?
Pixabay


Raziskava je zajela 79 držav vsega sveta, med njimi vse države OECD (Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, katere članica je tudi Slovenija), v njej je sodelovalo okoli 600 tisoč 15-letnikov – tudi 6401 slovenski iz 350 različnih šol. Zakaj ravno ta starost? Zato, ker je to populacija, ki je (oz. naj bi) v izobraževalnih ustanovah že dobila osnovno znanje (pri nas so to načeloma učenci, ki končujejo ali so ravnokar končali osnovno šolo), in ker so to najstniki, ki se srečujejo z odločitvijo, ali bodo nadaljevali šolanje ali se zaposlili.

pisanje, uradniki
Kakšna je odgovornost uradnikov?
Pixabay


Kako uspešni so naši otroci?
Slovenski 15-letniki so se v raziskavi kar dobro izkazali, saj so se na vseh treh področjih uvrstili malo nad povprečje držav OECD-ja. Za ponazoritev: pri bralni pismenosti so dosegli 495 točk, povprečje OECD-ja je 487 točk, najvišje so se uvrstili kitajski otroci, ki so dosegli 555 točk, najslabši pa so bili Filipinci s 340 točkami. Pri matematiki je povprečje OECD-ja 489 točk, slovenski učenci so jih dobili 509, najbolje je uvrščena Kitajska (591), najslabše pa mladostniki iz Dominikanske republike (325). In še naravoslovje: 507 točk so zbrali slovenski 15-letniki, povprečje je 489 točk, najboljši so bili Kitajci (590), najslabši pa tisti iz Dominikanske republike (336). Od evropskih držav so se najbolje izkazali Estonci, Finci in Irci.
Čeprav so rezultati naših 15-letnikov splošno gledano dobri, so se v primerjavi s prejšnjo raziskavo leta 2015 poslabšali, torej se je pismenost malo zmanjšala (leta 2015 so pri branju dosegli 505 točk, pri matematiki 510, pri naravoslovju pa 513). Kar se matematike tiče, pismenost vsa leta raziskave ostaja nekako na isti ravni, pri naravoslovju se rahlo zmanjšuje (leta 2006 so na primer dosegli 519 točk), pri bralni pismenosti pa so spremembe skokovite: leta 2006 so dobili 494 točk, leta 2012 le 481, leta 2016 pa, kot že omenjeno, 505 točk).

ed1806e3cbca0d067f98cb97b6a593b7.jpeg
pisanje z roko, teden pisanja z roko
Pixabay

Drugi rezultati
Morda bi nas moralo bolj skrbeti naslednje: glede na raziskavo PISA 2018 je bilo kar 21 % slovenskih 15-letnikov nekajkrat na mesec tarča medvrstniškega nasilja – čeprav jih hkrati kar 86 % meni, da bi morali pomagati tistim, ki se sami ne morejo braniti. 13 % učencev pravi, da se v šoli počuti osamljeno.
64 % slovenskih 15-letnikov je s svojim življenjem nasploh zadovoljnih, večina se jih počuti srečne, a se jih 5 % ves čas počuti žalostno, torej depresivno.

 Objavljeno v reviji Liza/Maja št. 4, 24.1.2020