Za uka željne mlade glasbenike ni počitnic.
Letos so se pri Festivalu Ljubljana odločili organizirati mojstrske tečaje, umetniško vodstvo pa so zaupali Branimirju Slokarju, ki je v dolgi in plodoviti karieri vzgojil izjemno število izvrstnih pozavnistov.
Ta je mladim glasbenikom omogočil tako solistično kot komorno izobraževanje pri 12 mednarodno priznanih profesorjih: Latici Honda-Rosenberg (violina), Wolframu Christu (viola), Jensu Petru Maintzu (violončelo), Petru Iugi (kontrabas), Aleksandru Madjaru (klavir), Emanuelu Abbühlu (oboa), Felixu Renggliju (flavta), Françoisu Bendi (klarinet), Eckartu Hübnerju (fagot), Matthiasu Höfsu (trobenta), Radovanu Vlatkoviću (rog) in Jörgenu Van Rijenu (pozavna).
»Vsi so moji kolegi, s katerimi sem učil na tečajih ali akademijah. Pravzaprav gre za prijateljske vezi, ampak ne zgolj prijateljske. Ekipa je izjemna – to je 'prva liga', če se izrazim v nogometnem žargonu. To so ljudje, ki se lahko pohvalijo z velikimi uspehi, v sebi pa združujejo izvajalca in pedagoga. To ni ravno logična stvar. Imamo namreč izjemne soliste izvajalce, ki niso dobri pedagogi, in izvstne pedagoge, ki niso veliki solisti. To je kot v nogometu. Ni najboljši nogometaš tudi najboljši trener, sploh ne, daleč od tega,« nam je ob našem srečanju na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana (KGBL), kjer potekajo mojstrski tečaji, povedal Slokar.
Z dogajanjem je zelo zadovoljen. »Odlično se dela. V Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana so izjemni pogoji, lepo bi bilo le, če bi imeli kakšne večje dvorane. Tu imamo dve krasni dvorani, a bom poskusil še kje dobiti kaj malo večjega, da bodo profesorji delali v lepih prostorih. To je moja ideja, zdaj to iščem. Vse življenje sem delal tečaje po vsem svetu in res je lepo, če imaš krasne pogoje za delo. To je zdaj moj cilj za drugo leto,« nam je razkril Slokar. Zelo zadovoljen pa je z ambicijami študentov. »Čeprav smo s prijavami začeli malo pozno, sem vseeno zelo zadovoljen, ker imajo pravzaprav vsi profesorji od 10 do 12 študentov, kar je lepo število – več kot 12 jih v šestih dneh niti ne moreš imeti,« nam je dejal Slokar.
Vsak študent ima zagotovljenih minimalno trikrat po 45 minut študija: en dan ima pouk, drugi dan vadi, tretji dan je spet pouk. »Tisti dan vmes je pomemben, da se usedeš, razmisliš in poskusiš udejanjiti tisto, kar ti je profesor prejšnji dan pojasnjeval,« poudarja Slokar. Vsi študenti so dobili možnost, da se predstavijo na študentskem koncertu. Vsak inštrument ima svoj študentski koncert. V soboto je bil rog, v nedeljo klarinet, v ponedeljek flavta, v petek bo violina, v soboto oboa, v nedeljo pa klavir. »Poslušal sem te študentske koncerte – in moram priznati, da so res na zelo visoki kakovostni ravni. Pri klarinetu v nedeljo je bil na primer solist iz Izraelske filharmonije, ki je prišel na tečaj. To so lepe stvari. Zelo sem zadovoljen. Tudi z obiskom koncertov,« nam je dejal Slokar, nato pa nas je popeljal do vrat, za katerimi je potekal mojstrski tečaj violine. Kot smo izvedeli nekaj trenutkov pozneje, sta profesorica Latica Honda-Rosenberg in študentka Ana Mezgec s poukom komaj začeli, zato nam kaj več od prvih vtisov nista mogli zaupati.
»Za zdaj je odlično. Sva pa ravno dobro začeli, ko ste prišli, tako da ne morem povedati kaj posebnega,« nam je dejala Ana, ki se je sicer mojstrskega tečaja udeležila že pred tremi leti, letos pa se je zanj odločila, ker je bila ravno v tem času prosta in se ji je zdelo škoda, da ne bi izkoristila takšne priložnosti, hkrati pa je zanjo zelo priročno, saj živi v Ljubljani. »Mojstrski tečaji so krasni – več je mnenj, več je znanja. Poleg tega poleti ni pametno kar odložiti inštrumenta v kovček in ga pustiti,« nam je povedala Ana. Tega pa, tudi če bi hotela, ne more Honda-Rosenberg. »V nedeljo sem prišla iz Španije, kjer sem vsak dan igrala, in sem zelo utrujena. A imam tako zelo rada svojega nekdanjega kolega Branimirja Slokarja, s katerim sva poučevala v Freiburgu, da sploh nisem pomišljala, ko me je povabil,« nam je zaupala Honda-Rosenberg, ki se na KGBL počuti skorajda kot doma. Pozna namreč kar nekaj profesorjev in študentov. »Eckart Hübner, Jens Peter Maintz in François Benda so moji dragi prijatelji. Vsi smo profesorji na Umetniški univerzi v Berlinu, kjer med učitelji vlada res izjemen odnos, tako da je z njimi zelo lepo preživljati poletje na raznoraznih festivalih. Jensa Petra sicer poznam že skoraj 30 let, skupaj sva namreč hodila v šolo.
Od prej poznam tudi nekaj študentov, dva sta celo iz mojega razreda, nekatere pa poznam z mojstrskih tečajev. Nekaj pa je novih in te skušam najprej slišati, da jih spoznam. Je pa ozračje zelo prijetno. Študenti so zelo radovedni in zaradi tega je delo zelo prijetno,« nam je še razkrila Honda-Rosenberg, nato pa se opravičila, saj se je želela posvetiti svoji študentki. Po končanem delu gredo profesorji skupaj na večerjo ali kaj popit. »Ampak delo je prvo, to je najbolj pomembno, druženje pride potem. Res je treba pošteno delati,« poudarja Slokar.
Kaj se da s tem doseči, so jim in jim bodo še, skupaj z drugimi ljubitelji tovrstne glasbe, pokazali na koncertih:
23. julija je bil na sporedu koncert profesorjev pihal (Felix Renggli (flavta), Emanuel Abbühl (oboa), François Benda (klarinet), Eckart Hübner (fagot), Zora Slokar (rog) in Elina Gotsouliak (klavir)),
24. julija koncert profesorjev godal (Latica Honda-Rosenberg (violina), Wolfram Christ (viola), Jens Peter Maintz (violončelo), Keiko Tamura (klavir) in Vladimir Mlinarić (klavir)), nocoj bo koncert profesorja klavirja Aleksandra Madjara,
5. avgusta pa koncert profesorja trobente (Mathias Höfs (trobenta), Sarah Christian (violina), Jano Lisboa (viola), Samuel Lutzker (violončelo) in Paul Rivinius (klavir)).
