mojca mavec Dobra karma

'Po slovenskih merilih sem nemogoča,' pravi ...

princ Harry Svet24.si

Princ Harry le še bleda senca samega sebe

NOVAK 8A-2020 Reporter.si

Ljudmila Novak ob 20. letnici NSI o svetovljanu ...

zrče, novalja, plaža Svet24.si

Okužbo v zadnjem mesecu potrdili pri 16 mladih, ...

aleksandra pivec danilo markocic izola bobo2 Necenzurirano

"Kravje kupčije" z nepremičninami v občini Izola

bejrut, eksplozija, amonijev-nitrat Odkrito.si

Zakaj je eksplozija v Bejrutu bila tako ...

Sanja grohar_portet_osebni arhiv Njena.si

Sanja Grohar v solzah

Stephen Hawking odgovarja na temeljna vprašanja

Sonja Javornik, 11.07.2019 11:00:00

Stephen Hawking, slavni kozmolog in avtor svetovnih uspešnic Kratka zgodovina časa ter Vesolje v orehovi lupini, je v knjigi Kratki odgovori na temeljna vprašanja obdelal vrsto pomembnih tem in nam zapustil svoje zadnje misli o temeljnih vprašanjih vesolja.

Delite na:
Stephen Hawking odgovarja na temeljna vprašanja
/ Učila

Hawking, genialen teoretični fizik in eden največjih mislecev vseh časov, je s svojim izjemnim znanstvenim delom razširil naše razumevanje vesolja in razkril nekaj njegovih največjih skrivnosti. Medtem ko je s svojim teoretičnim delom o črnih luknjah, izmišljenem času in večkratnih preteklostih v mislih potoval do skrajnih meja vesolja, je bil prav tako prepričan, da znanost igra ključno vlogo pri reševanju problemov na Zemlji.

V času, ko se spopadamo z mogoče katastrofalnimi spremembami – podnebnimi spremembami, grožnjo jedrske vojne in razvojem umetne superinteligence –, se je Stephen Hawking posvetil najpomembnejšim vprašanjem za človeštvo. Ohranjal je velikanski zasebni arhiv svojih odgovorov nanje v obliki predavanj, intervjujev in esejev. Po njegovi smrti pred dobrim letom so knjigo posmrtno izdali njegovi strokovni kolegi in svojci ter skrbniki njegove zapuščine.

Hawking v Kratkih odgovorih na temeljna vprašanja obdela vrsto pomembnih in razburljivih tem, v njegovem pisanju pa ne manjka zanj značilnega humorja. Zadnja knjiga enega največjih umov, kar jih je kdaj bilo, podaja njegov osebni pogled na izzive, s katerimi se spopada človeštvo, in začrta nekaj možnosti razvoja našega planeta.

hawking.png
Leta 2007 je Hawking preizkusil lebdenje v breztežnostnem prostoru. »Zame je bila to resnična svoboda. Bil sem Superman za nekaj minut.«
Revija Vklop

Predgovor h knjigi je napisal igralec Eddie Redmayne, ki je legendarnega znanstvenika uprizoril v filmu o njegovem življenju, uvod je prispeval profesor Kip Stephen Thorne, spremno besedo pa Hawkingova hčerka Lucy. Slovenska izdaja je opremljena s spremno besedo Mirjam Cvetič, redne profesorice fizike na Pensilvanijski univerzi v Filadelfiji (ZDA), ki je osebno poznala Hawkinga in z njim sodelovala.

Stephen Hawking je bil genialni teoretični fizik in velja za enega največjih mislecev vseh časov. 30 let je bil Lucasov profesor na Univerzi v Cambridgeu, napisal je svetovno uspešnico Kratka zgodovina časa. Med njegovimi drugimi knjigami za splošno bralstvo so Krajša zgodovina časa, Vesolje v orehovi lupini in Na ramenih velikanov. S hčerko Lucy Hawking sta skupaj napisala vrsto knjig za otroke, prva je bila Jure in skrivnosti vesolja.

Skoraj vse življenje se je bojeval z zahrbtno boleznijo gibalnih nevronov, imenovano amiotrofična lateralna skleroza, ki ga je skoraj povsem ohromila. Govoril je s pomočjo sintetizatorja govora. Kljub temu je ohranil čilega duha.

hawking 1.png
Hawking v svoji pisarni na Cambridgeu
Revija Vklop

Hawking je na dokaj presenetljiv način dokazal, da črne luknje izhlapevajo, ko se dva povezana osnovna delca, delec in antidelec, ločita s singularnostjo, kar enemu izmed njiju omogoči, da se iztrga iz dogodkovnega obzorja. Vendar pa je ocenjen čas velikanski, saj bi črna luknja z maso Sonca izhlapevala 2 × 1067 let, svoj obstoj pa bi končala v spektakularni eksploziji, s katero bi lahko nastalo novo vesolje z bolj ali manj istimi konstantami.

Poleg tega je zagovarjal teorijo o vzporednih vesoljih. Nastopal je celo (kot stranski igralec) v Zvezdnih stezah, kjer so ga postavili ob bok Albertu Einsteinu in Isaacu Newtonu.

Za njegove znanstvene dosežke mu je leta 2006 Kraljeva družba iz Londona podelila Copleyjevo medaljo.

Umrl je 14. marca, na dan pi, kar je vsekakor zanimivo »naključje« …

Objavljeno v reviji Vklop/Stop št. 26, 27. 6. 2019