Slovenci čedalje raje gledamo domače filme
Pri Slovenskem filmskem centru, javni agenciji Republike Slovenije, so predstavili načrtovane programske aktivnosti v letu 2020, ozrli pa so se tudi v leto 2019.
Razveseljiva novica je, da Slovenci čedalje raje gledamo domače filme. Lani si je po doslej zbranih podatkih slovenske filme ogledalo dobrih 160.000 gledalcev, kar je v primerjavi z letom prej, ko je bilo gledalcev slovenskega filma 133.173, dobrih 20 odstotkov več. Gledalcev vseh filmov v letu 2019 je bilo 2.310.568, kar pomeni, da je delež gledalcev slovenskih filmov sedemodstotni (v letu 2018 2.549.093, torej petodstotni).
Ljubitelji slovenskega filma bodo letos lahko skupno uživali v petih novih celovečernih igranih in enem dokumentarnem filmu. V Polsestri režiserja Damjana Kozoleta in Vseh proti vsem Andreja Košaka že lahko, do konca leta bodo lahko še v igranih Ne pozabi dihati režiserja Martina Turka, Zastoj režiserja Vinka Möderndorferja in Nekoč so bili ljudje režiserja Gorana Vojnovića, ter v dokumentarnem Hči Camorre režiserja Siniše Gačića (podrobnosti v okvirčku).
Na razpisih za leto 2019 je SFC podprl dva prvenca v skupni vrednosti 445.981 evrov, in sicer Vesolje med nami režiserke Rahele Jagrič Pirc in Cent'anni režiserke Maje Prelog, ter štiri igrane celovečerne projekte v skupni vrednosti 1.928.500 evrov: Kapa režiserja Slobodana Maksimovića, Šterkijada režiserja Igorja Šterka, Poslednji heroj režiserja Žige Virca in Mož brez krivde režiserja Ivana Gergoleta. Podprta sta bila tudi dva celovečerna dokumentarna projekta v skupni vrednosti 111.400 evrov: Skozi moje oči režiserja Igorja Vrtačnika in Izza bitne zavese režiserja Jurija Grudna.
Letos bo padla prva klapa štirih igranih celovečernih filmov: Skriti ljudje režiserja Miha Hočevarja, prvenec Vesolje med nami režiserke Rahele Jagrič Pirc, Dedek gre na jug režiserja Vincija Vogua Anžlovarja in Zbudi me režiserja Marka Šantića.
SFC si je kot pomembnejša cilja v novi strategiji za obdobje 2020–2024 zadal povečanje dostopnosti filmskih vsebin in razvoj občinstev. Tega so se lotili z dvema ukrepoma: Dvorano slovenskega filma v ljubljanskem Koloseju in podporo Baze slovenskih filmov (v nadaljevanju BSF).
Dvorana slovenskega filma
V Dvorani slovenskega filma bodo predvajani tako novi slovenski filmi kot posamezne ponovitve filmov iz preteklih let ter filmskih naslovov iz bere slovenske filmske dediščine. V Koloseju Ljubljana bo tako vsak dan v letu predvidoma na ogled najmanj ena projekcija slovenskega filma, program pa bodo samostojno oblikovali programski sodelavci Koloseja. Prvi predvajani film bo komedija Jebiga (2000) scenarista in režiserja Mihe Hočevarja, in sicer 6. februarja 2020 ob 20. uri.
Baza slovenskih filmov
BSF predstavlja nacionalno spletno platformo, na kateri so dostopne informacije o slovenski filmografiji od njenih začetkov do danes, od profesionalne do ljubiteljske produkcije, od komercialnih do eksperimentalnih projektov, od filmov do videospotov. Poleg osnovnih podatkov ponuja dostop do fotografskih, pisnih in videogradiv, pomembnih za razumevanje širšega kulturno-zgodovinskega ozadja domače filmske ustvarjalnosti. BSF želi postati temeljno referenčno spletno mesto, namenjeno strokovni in širši javnosti, tako ljubiteljem in poznavalcem kot tistim, ki bodo slovenski film s pomočjo BSF šele spoznavali. Baza predstavlja pomemben prvi korak k boljši seznanjenosti širšega domačega in tujega občinstva, njena cilja pa sta tudi popularizacija slovenske kinematografije in zagotovitev dostopnosti slovenskih filmov. BSF nastaja v okviru Filmoteke, zavoda za širjenje filmske kulture, vodja projekta je Lev Predan Kowarski, odgovorna urednica pa Jasna Pintarič.
