Prvi slovenski svetovno znani čarodej
Magic Aleksander v nekatere kazinoje nimam vstopa.
Če vsaj malo spremljate popularno kulturo, ste zagotovo slišali za Davida Copperfielda in Dynama. Prvi je čarodej stare generacije, drugi nove. Prav vsi pa za svojega vzornika in predhodnika lahko štejejo Harryja Houdinija. A če bi hoteli povedati zgodbo o začetkih magije, bi bila ta zelo obsežna. Zato smo tokrat na klepet povabili trenutno najpopularnejšega slovenskega čarodeja, Aleksandra Štucla, ki nastopa pod imenom Magic Aleksander in si je s svojimi triki že izboril mesto med najboljšimi svetovnimi čarodeji. Aleksander, ki se je pred trinajstimi leti odločil, da bo magija njegov poklic, danes živi svoje sanje. Iz sramežljivega najstnika se je tudi s pomočjo magije prelevil v pravega mojstra šova. Njegovi triki so prepričali celo producente ene največjih televizijskih hiš na svetu, BBC-ja, ki njegove posnetke predvaja v novi čarovniški oddaji, ki si jo ogleda skoraj 10 milijonov ljudi po vsem svetu. A Aleksander je kljub temu z nogami trdno na tleh. Trenutno lahko ob njegovih novih trikih uživate vsako nedeljo v oddaji Vikend paket na TV Slovenija.
Kaj je za vas magija?
Zame je magija vedno predstavljala nekaj nemogočega in nadnaravnega. Zato me je že od začetka pritegnila. Magija ima seveda veliko pomenov. Vsak ima drugačno mnenje, kaj zanj predstavlja magija. Za nekatere so to napoji in čarovnice, za nekatere so to čarodeji, za druge Harry Potter. Meni so seveda najbolj pri srcu čarodeji. To lahko tudi sklepate.
Kdaj ste se prvič srečali z njo?
S čarovnijo oziroma magijo sem se prvič srečal v osnovni šoli, ko mi je sošolec pokazal preprost trik. Od tega je zdaj že 13 let. Od tistega trenutka, ko sem videl trik, sem bil čisto šokiran in presenečen. Takrat me je tudi zgrabila želja, da bi se začel s tem ukvarjati. Najprej sem se naučil enega trika, potem še enega in nato še tretjega. Naučil sem se ogromno trikov, ki sem jih potem kazal svojim prijateljem, družini in sošolcem, včasih tudi kakšni učiteljici, da sem potem dobil dobro oceno pri matematiki. Nekako sem se našel v tej umetnosti in zdaj je postala del mojega življenja.
Kateri trenutek je bil prelomen in je botroval vaši odločitvi, da postanete čarodej?
Prelomnica se je zgodila na šolski valeti. Tam sem prvič stopil pred občinstvo in začel kazati trike. Seveda je bila to najhujša izkušnja v mojem življenju. Imel sem gromozansko tremo. Prav spomnim se, da sem imel noč pred nastopom ogromno metuljev v trebuhu in predvsem me je skrbelo, kaj si bodo sošolci mislili o meni. Kot otrok sem bil zelo sramežljiv. Ko sem čakal, da me pokličejo gor na oder, sem si v glavi govoril 'saj bo, Aleksander, saj bo', in kar naenkrat me pokličejo in že stojim na odru. Didžej je spustil glasbo in začel sem nastopati. Po vsakem triku, ki sem ga izvedel, sem dobil močan aplavz in kot magija je bilo vsega enkrat konec. Po nastopu so hodili k meni, mi dajali roko in me hvalili. Zame je bila to nepozabna izkušnja. Zaradi podpore, ki sem jo dobil takrat, sem vedel, da bom postal čarodej.
A verjetno čarodej niste postali čez noč. Kaj je bilo potrebno, da obvladate vse te trike, ki jih izvajate danes?
Po nastopu na valeti sem se začel bolj resno ukvarjati s tem. Na začetku je bil to zame zanimiv hobi. Zdaj pa se je to razvilo v poklic, ki ga opravljam 24 ur na dan. Začel sem prebirati knjige, gledati DVD-je in hoditi na čarodejske kongrese. Čaral sem, kjerkoli sem lahko, seveda na začetku zastonj, ker sem si nabiral izkušnje. Nastopal sem po različnih klubih, lokalih, na ulici in tako dalje. Ljudje so mi začeli govoriti, da sem popoln paket. Mlad, šarmanten, hiter in skrivnosten. Potem se je to razvilo v del mojega življenja in zdaj lahko rečem, da sem čarodej. Obstaja namreč razlika med ljubiteljem trikov in čarodejem. Ljubitelji so ljudje, ki se naučijo kakšnega trika in ga potem pokažejo svojim prijateljem. Čarodej je pa oseba, ki izvaja trike za popolne neznance in tudi razume, kaj pomeni biti čarodej. Niso pomembni samo triki in skrivnosti, temveč cel paket. Za izvedbo trika je pomembnih ogromno stvari, za katere ljudje ne vedo.
Imate raje izraz čarodej ali iluzionist?
Sam si vedno rečem, da sem čarodej. Tudi prevod iz angleškega izraza 'magician' pomeni čarodej. Imate posebne kategorije v čarodejstvu, kot so metalizem, iluzionizem in tako dalje. Tisti si mogoče rečejo, da so nekaj drugega, ampak v osnovi smo vsi čarodeji. Nismo neka pravljična bitja, ampak 'čarobni' umetniki.
Dolgo časa je magija veljala za hudičevo delo in okultno znanost. Kako je s tem danes? Je to, kar počnete, hudičevo delo?
V nekaterih kulturah še vedno jemljejo to kot nekakšna hudičeva dela, tudi sam sem se že srečal s takšnimi ljudmi. Mislim, da v današnjih časih ljudje ne gledajo magije s tega vidika, ampak bolj iz zabave in zato, ker bi radi bili očarani in začarani. Vedno izvajam trike, da zabavam ljudi. Nikoli nisem trdil, da imam nadnaravne moči, saj se mi zdi to neumno in preraslo. Danes so že otroci tako inteligentni, da jih težko prepričaš s takšno trditvijo. Triki predstavljajo predvsem zabavo, ampak še vedno se na svojih nastopih potrudim, da jih poskušam preslepiti oziroma začarati. Če mi to uspe, potem je že to zame ena velika čarovnija.
Ali ste to svoje znanje kdaj 'zlorabili' v resničnem življenju, recimo pri igrah na srečo?
Nikoli nisem uporabil svojega znanja pri igrah na srečo. Bi ga pa lahko, seveda. Veliko sem imel nastopov po slovenskih in italijanskih kazinojih. V nekatere celo nimam vstopa. Pa ne zaradi goljufije, ampak zaradi znanja s kartami in predvsem strahu pred tem, da bi se usedel za poker mizo. Poznam pa veliko čarodejev, ki so to poskušali. Nekaterim je celo uspelo, drugim žal ne. Tako kot sem že rekel: triki so zame zabava in nič drugega. Sem dobil že veliko ponudb za ogromno vsoto denarja, da bi šel z njimi v kazino in jim namešal prave karte. Vedno sem odklonil. Raje uporabim to svoje znanje na drugih področjih, da nekomu polepšam dan na avtobusu, v gostilni ali na ulici. Ljudje so vedno navdušeni nad triki in včasih se zgodi, da dobim kakšno kavico ali pa pijačo zastonj. To je pa tudi nekaj.
Na začetku ste vadili tudi po 14 ur na dan … Kaj vam je delalo največ težav?
Govorjenje. Že od malega sem bil zelo sramežljiv in se nisem znal vključiti v družbo. S triki sem spoznal nekaj novega v sebi in vse mi je bilo lažje. Na začetku sem na takšen način spoznaval nove ljudi, ko sem kazal trike. Tako sem se tudi sprostil in začel navezovati stike. Ampak to ni bilo lahko. Imel sem veliko načinov. Eden od teh je bil, da sem si pomagal z ogledalom. Vživel sem se v vlogo in se začel pogovarjati in vaditi pred ogledalom. Včasih sem si postavil mizo in stole v svoji sobi in na stole posedel plišaste igrače in se pretvarjal, da so moji prostovoljci. Vem, da je bil pogovor zelo enostranski, vendar sem si na takšen način pomagal postati bolj odprt in samozavesten.
Je kakšen trik, ki ga ne obvladate, a bi ga želeli?
Ogromno. Vedno sem se rad učil starih in novih trikov. Obstajajo triki, ki so jih včasih več izvajali kot danes, ampak to je problem v času. Nekatere knjige so bile napisane v času, ko še ni bilo interneta in telefonov. Zato je veliko trikov propadlo oziroma jih čarodeji ne izvajajo. Lahko pa se iz tega veliko naučiš, predvsem kako so takrat sestavljali zgodbe in trike. Vsak čarodej ima na začetku izbiro, kakšne trike bi rad izvajal. Jaz sem se odločil za karte in tudi hočem postati najboljši v njih. To ne pomeni, da delam trike samo s kartami, ampak nekako sem se našel v njih in so mi prirasle k srcu. Pomembno je, da se učiš vsega, kar ti pride pod roke. Več znanja ko imaš, lažje si potem izmisliš kakšen nov trik.
Več v reviji Vklop št. 44, 30. 10. 2018.
