Kaj bodo naši režiserji snemali v letu 2018?
Letos bo »padla prva klapa« za pet igranih celovečercev.
Slovenski filmski center (SFC) je pripravil obsežno poročilo o tem, kaj se je dogajalo s slovenskim filmom v minulem letu in kaj lahko od njega pričakujemo letos. V letu 2017 si je 15 slovenskih filmov, med katerimi jih je 11 sofinanciral SFC, ogledalo 163.532 gledalcev, kar je manj kot leto prej, vendar pa je leta 2016 dobršen delež gledalcev privabila komedija Pr’ Hostar v režiji Luke Marčetiča, ki jo je videlo več kot 200 tisoč ljudi. Lani je bil zmagovalec mladinski film Košarkar naj bo Borisa Petkoviča, ki je pobral tri zlate role, kar pomeni več kot 75 tisoč gledalcev in nekaj manj kot 50 odstotkov vseh gledalcev, ki so šli v kino gledat slovenski film.
»Končnih podatkov o gledanosti vseh filmov v slovenskih kinematografih še ni, pričakujemo pa, da bodo sorodni tistim v minulih letih, kar je nekaj več kot dva milijona. Lahko ugotovimo, da se bo gledanost domačega filma v letu 2017 gibala nekje med osem in devet odstotki (leto prej je bilo okoli deset odstotkov, op. a.). To nas ne glede na to, da v medijih še vedno vlada prepričanje, da slovenski film ni gledan in da je filmov veliko, gledalcev pa malo, uvršča med povprečne evropske države po gledanosti domačega filma,« je podatke komentirala direktorica SFC Nataša Bučar, ki je za primerjavo navedla nekatere druge evropske države. Na Slovaškem si je v letu 2016 domače filme v kinih ogledalo 6,6 odstotka vseh gledalcev, na Madžarskem 3,5, v Avstriji 4,9 in v Estoniji približno 9 odstotkov, obstajajo pa v Evropi tudi države, kjer gledalci obožujejo svoj film, na primer Francija (36 odstotkov), Italija (29–30 odstotkov) in Nemčija (22–23 odstotkov).
Sredstva iz tujine
V letu 2017 je SFC razpolagal s sredstvi v vrednosti 4.434.000 evrov, kar je 1,2 milijona evrov manj kot v letu 2011, zato morajo filmarji vedno več denarja poiskati v tujini. Sedem celovečernih igranih filmov (Iva, Slovenija, Avstralija in jutri ves svet, Družina, Izbrisana, Zgodovina ljubezni, Zgodba iz kostanjevih gozdov, Jaz sem Frenk), ki jih je koproduciral SFC in so bili končani v letu 2017 ali bodo končani v letu 2018, ima skupni proračun okoli sedem milijonov evrov, od tega pa so slovenski producenti več kot 30 odstotkov sredstev (2.140.000 evrov) dobili v tujini. Prispevali so jih Eurimages (okoli 870 tisoč evrov), program Media (84 tisoč) in koproducenti iz drugih držav (1.185.000).
Višine sredstev, s katerimi razpolagajo, jim glede na prejšnja leta na SFC ni uspelo zvišati, so pa dosegli nekaj drugega. »Na razpisu 2017 smo dvignili omejitev finančne vrednosti sofinaciranja posameznega filma; tako je po več letih dopuščal možnost zaprošenih sredstev do vrednosti 800 tisoč evrov, s čimer smo poskušali zagotoviti malo višje sofinanciranje na film,« je povedala Bučarjeva in dodala: »Prej je bila nominalna omejitev 600 tisoč evrov, kar je po evropskih statistikah slovenski film po povprečnem proračunu uvrščalo med tiste z najnižjim v Evropi. Samo še Ciper ima nižji proračun.«
Izbrani na razpisu
Na razpis SFC so se v letu 2017 prijavili štirje prvenci, izbrana pa sta bila dva v skupni vrednosti 510 tisoč evrov: Jezdeca v režiji Dominika Menceja, ki je prejel 290 tisoč evrov, in Inventura Darka Sinka (220 tisoč evrov). Med 16 celovečernimi filmi, ki so bili prijavljeni, so bili izbrani in potrjeni še štirje igrani filmi v skupni vrednosti 1.730.000 evrov ter dva celovečerna dokumentarca v skupni vrednosti 140 tisoč evrov. Med celovečernimi igranimi filmi so Mali nočni kvartet v režiji Vinka Möderndorferja, ki je dobil 600 tisoč evrov, Nekoč so bili ljudje (Goran Vojnović) 640 tisoč evrov, Korporacija (Matej Nahtigal) 460 tisoč evrov, Gajin svet (Peter Bratuša) 30 tisoč evrov, med dokumentarnimi pa To delo je v javni lasti (Amir Muratović) 60 tisoč evrov in Antigona (Jani Sever) 80 tisoč evrov.
Potrjenih je tudi pet kratkih igranih filmov, ki bodo skupno prejeli 160 tisoč evrov, in sicer Dromedar (Janez Lapajne), Azra Nadine (Sara Kern), Lovka (Urška Djukić), Sveti krst (Žiga Virc) in Bik (Bojan Labović), ter štirje kratki animirani filmi (63 tisoč evrov), in sicer Steakhouse (Špela Čadež), za katerega je bilo na voljo 60 tisoč evrov, ter tri epizode Koyaa avtorja Kolje Sakside: Izmuzljivi papir, Barviti stol in Presneta odeja (3 tisoč evrov).
Kaj se bo snemalo in končalo?
Letos bo »padla prva klapa« za pet igranih celovečercev. Začeli bodo snemati filme Zadušnica (Matjaž Ivanišin), Ne pozabi dihati (Martin Turk), Vsi proti vsem (Andrej Košak), Polsestra (Damjan Kozole) in Korporacija (Matej Nahtigal), že pa se snemata dokumentarna celovečerca Septembrska klasa (Igor Šterk) in Antigona (Jani Sever). Do konca leta bodo končani igrani celovečerci Zgodovina ljubezni (Sonja Prosenc), Ne bom več luzerka (Urša Menart), Posledice (Darko Štante), Jaz sem Frenk (Metod Pevec), Gajin svet (Peter Bratuša) in Zgodba iz kostanjevih gozdov (Gregor Božič) ter celovečerni dokumentarci iOtok (Miha Čelar), To delo je v javni lasti (Amir Muratović), Krvno maščevanje (Marija Zidar), Nikita (Siniša Gačić) in Vlado (Miran Zupanič).
V kino letos prihajajo Mesto svetlobe (Marko Kumer - Murč), Zadnji ledeni lovci (Jure Breceljnik, Rožle Bregar), Vztrajanje (Miha Knific), Izbrisana (Miha Mazzini) in Igram, sem (Miroslav Mandić), Družina Roka Bička pa je svojo kinematografsko pot začela pred kratkim.
Povračila za tuje producente v Sloveniji
V letu 2017 je SFC začel izvajati ukrep denarnih povračil, ki je namenjen spodbujanju tujih vlaganj v slovensko filmsko industrijo oziroma v Slovenijo samo. »Začeli smo bolj počasi, previdno, in sicer so bili v letu 2017 tako posneti trije filmi: Intrigo, s katerim smo začeli in ima glavnega producenta iz Velike Britanije, Black Knight, kjer je glavni producent iz Republike Koreje, in Belly of the Whale z glavnih producentom z Irske. Že odobrena sredstva ima tudi italijanska TV-serija I Just Wanted to be a Rock Star, ki se bo med julijem in oktobrom 2018 kar precej snemala v Sloveniji,« je minulo leto opisala Nataša Bučar. Za denarna povračila so imeli v letu 2017 na voljo milijon evrov, od katerih so jih porabili 650 tisoč, kar pomeni, da jih je 350 tisoč ostalo. »Moja želja je, da 350 tisoč evrov, kar je ostalo, vrnejo slovenskemu filmu,« pravi Bučarjeva, ki napoveduje, da prihodnje leto ne bo ostalo nič, da se bodo pogajali z ministrstvom, da dvignejo mejo povračila. To bi bilo dobro tudi za slovenski proračun. 650 tisoč evrov, kolikor so tujim producentom vrnili letos, namreč predstavlja 25 odstotkov zneska, ki so ga ti porabili v Sloveniji, to pa pomeni, da je država od njih dobila več kot tri milijone evrov; vlaganja se prav tako poznajo pri ljudeh, ki sodelujejo pri teh produkcijah: od slovenskih filmarjev in tehničnih delavcev do tistih, ki skrbijo za postrežbo in namestitev ekip.
Uspehi slovenskih filmov v tujini
Najuspešnejša celovečerna igrana filma na festivalih v tujini sta bila lani Rudar Hanne Slak in Družina Roka Bička, med dokumentarci pa Playing Men Matjaža Ivanišina. Izjemno uspešen je bil tudi kratki animirani film Nočna ptica Špele Čadež, ki je pobiral nagrade na tako rekoč vseh festivalih animiranega filma. Na koncu je bilo teh nagrad okoli 30. Ivan Janeza Burgerja, ki je bil doma odlično sprejet, na festivalih ni doživel pričakovanega uspeha, je bila pa Maruša Majer, ki je v njem igrala glavno vlogo, izbrana za eno od vzpenjajočih se igralskih zvezd na Berlinalu.
Ženske režiserke in slovenski film
V letu 2016 in 2017 med igranimi celovečerci v domačem programu ni bilo ženske režiserke, v duhu tega in v duhu dejstva, da so ministri Sveta Evrope napisali priporočilo vsem državam, da izvaja ukrepe v zvezi z enakopravnostjo spolov na področju avdiovizualnih dejavnosti, pa na SFC zato po besedah direktorice Nataše Bučar pripravljajo študijo o zastopanosti avtorjev in avtoric v prijavljenih in posnetih filmih. Predstavili jo bodo marca na Festivalu dokumentarnega filma, sledila pa ji bo debata z mednarodnimi gosti na temo zastopanosti spolov v slovenski filmski produkciji.
