Bo Gary Oldman končno dobil oskarja?
Kritiki so si edini, da si za vlogo Winstona Churcilla (končno) zasluži oskarja.
Bil je že skladatelj Ludwig van Beethoven, Sid Vicious (basist skupine Sex Pistols), J. F. K.-jev morilec Lee Harvey Oswald, pesnik Dylan Thomas in dramatik Joe Orton, a takšnega izziva, kot je stopiti v čevlje Winstona Churchilla, »enega ključnih mož v zgodovini sveta«, Gary Oldman še ni dobil.
Ob ponudbi vloge v filmu Najtemnejša ura se je najprej samo smejal, saj mu ni bilo jasno, kako bi to izpeljal. »Ne da ga ne bi mogel zaigrati, umsko z lahkoto, ampak fizična podoba … Zdelo se mi je noro,« pravi 59-letni angleški igralec, ki ga mlajše generacije najbolj poznajo iz filmov o Harryju Potterju, v katerih je igral Siriusa Blacka, ali kot inšpektorja Gordona v Batmanu. Churchill (1874–1965), predsednik britanske vlade, ki se je leta 1940 odločil zavrniti mirovna pogajanja z nacisti in je s pronicljivimi političnimi govori navdihnil svoje ljudstvo, da se bori za svoje ideale in svobodo, je bil precej bolj okrogel kot Oldman. A slednjemu izziv ni dal miru; odločil se je, da vseeno poskusi. Ker se ni bil pripravljen zrediti za več kot 35 kilogramov, je poklical mojstra maske in protetike Kazuhira Tsujija, ki je »napihnil« Eddyja Murphyja v Trčenem profesorju, in lotila sta se dela. Kar leto dni sta preizkušala trebuhe iz pene, silikonske podbradke itd.; ustvarila sta pet različnih Churchillovih podob, preden sta bila zadovoljna.
Vmes je Oldman pridno poslušal Churchillove govore in vadil njegovo značilno hojo. Ko se je snemanje končno začelo, je bila preobrazba neverjetna, a tudi naporna, saj je moral vsak snemalni dan najprej za tri ure in pol v masko. »Snemali smo 48 dni zapored, skupaj s preizkušanjem so mi celotno masko nanesli kar 61-krat. Skrbelo me je, ali bom to zdržal.« A kot se ni nikoli predal Churchill, se tudi Oldman ni – in kritiki so si edini, da si za vlogo (končno) zasluži oskarja.
