Bela mačka z modrimi očmi
Bili so italijanski Pepel in Kri, Mamas & papas, tudi ABBA, če tako hočete, bogati in revni, že več kot pol stoletja, glasbeniki na pragu osemdesetih.
Skupina Ricchi e poveri spada med najbolje prodajane italijanske skupine vseh časov, z 22 milijoni plošč so drugi, takoj za Pooh. V sedemdesetih in osemdesetih so njihove najbolj znane pesmi kraljevale na vrhovih ne le domačih, pač pa tudi tujih lestvic in nenazadnje, 1978 so zastopali Italijo na Evroviziji, 1985 pa zmagali na San Remu.
Skupina Richi e poveri je nastala kot kvartet v Genovi leta 1967. Sestavljali so jo štirje člani, po vzoru takratnih ameriških vokalnih skupin, Franco Gatti, Angela Brambati, Marina Ochiena in Sardinijec Angelo Sotgiu, edini, ki ni bil domačin. Kvartet je pokrival vse glasovne razpone, glasba pa je bila mešanica italijanskih melodij in harmonij, ki jih je navdahnila ameriška glasa tistega časa.
Po vzoru ameriških vokalnih skupin
Blontni Angelo in brkati Franco sta bila člana Jets, aktivna sredi šestdesetih. Ko so Jets razpadli, sta Sotgiu in Gatti razmišljala o novi skupini in povabila pevko Angelo Brambati, ki je bila tudi Angelova zaročenka. Ideja, da bi bili po ameriškem vzoru vokalni kvartet, je v skupino pripeljala še Angelino prijateljico, Marino Occhieno. Pod imenom Fama Medium (ime prihaja iz njihovi inicialk) so začeli nastopati v okolici Genove in ko so naleteli na dober odziv, so se odločili pustiti službe in se z glasbo ukvarjati poklicno. Gatti je bil takrat kemik pri Essu, Angela pa je delala na bencinski črpalki.
Prvi, ki je zares začel verjeti v njih, je bil legendarni kantavtor Fabrizio de Andre, ki jim je omogočil avdicijo pri založbi. Ta nad njihovim prepevanjem lokalnih pesmi ni bila navdušena, de Andre pa jih je potolažil, da založbe tako ali tako nimajo pojma o glasbi in da jim bo vseeno uspelo.
Bogati v duši...
Pod svoje okrilje jih je potem vzel rimski glasbenik Franco Califano. Nekega dne, ko so bili pri njem na kosilu v Milanu, je Califano ugotovil, da četvorica pravzaprav nima denarja niti za studio. »Bogati ste v duši in revni v žepu,« jim je rekel. Skupina je tako dobila novo ime, Califano pa je postal njihov producent. Plačal jim je bivanje v hotelu, oblačila in poskrbel za videz. Skupina je debitirala 1968 na festivalu Cantagiro s pesmijo L'ultimo amore, italijansko priredbo Everlasting love. Istega leta so izdali tudi prvo singl ploščo, ki vsebuje še Un amore cosi grande. Califano je zanje napisal tudi Si fa chiara la notte, na drugi strani te druge plošče pa je Era, ki sta jo napisala Sotgiu in Gatti. Kmalu so bili zaželeni nastopajoči v številnih popularnih italijanskih nočnih klubih.
San Remo prvič in še enajstkrat
1968 so posodili tudi spremljevalne vokale za nastop Marise Sannini na Sanremu s pesmijo Casa bianca, 1970 pa so prvič nastopili v Sanremu s pesmijo La prima cosa bella in Nicolom Di Barijem, ki jo je zavrnil Gianni Morandi. Pesem je bila izdana na prvem albumu, ki nosi ime skupine. Na festivalu so sodelovali tudi naslednje leto in bili tako s pesmijo Che Sara tako kot leto poprej, drugi. Che sara je ena njihovih največjih uspešnic in ena italijanskih klasik za vse čase, znana po celem svetu. 1971 je izšel še drugi album Amici mia. V Sanremu so nastopili tudi 1973 in osvojili šele 11. mesto, a njihovo štiriglasno petje in glasba, ki se je kar zalepila v ušesa, so Bogate in revne izstrelili na vrh italijanske glasbene scene sedemdesetih. 1974 so se pridružili odrskemu projektu Teatro Music Hall, ki ga je organiziral Pippo Baudi, s katerim so prekrižarili celo Italijo. V tem obdobju sta Angelo in Franco spoznala pevki in plesalki, dvojčici Nadio in Antonello Cocconelli, ki sta kasneje postali njuni ženi.
Ricchi e poveri so bili prisotni povsod, na odrih, v trgovinah na ploščah in na televiziji, snemali so tudi veliko glasbe za najmlajše, v drugi polovici sedemdesetih so pogumno z besedili v angleščini napadli tudi tuje trge. 1977 so se odločili in svoji domovini, Liguriji, posvetili dve skladbi, zapeti v genovškem dialektu
Evrovizija za širšo prepoznavnost
1978 so v Parizu na Evroviziji zastopali italijo s pesmijo Questo amore, ki so jo Italijani sprva zelo kritizirali, a ko je naletela na dober mednarodni odziv, so tudi domače kritike potihnile. Istega leta so izdali še prvo kompilacijo uspešnic, posnetih med 1972 in 1978, pesem Mama 1979 pa je postala naslovna glasba kviza Jet Quiz. 1980 so osvojili tudi španski trg in izdali album v španščini. Ricchi e poveri so v svoji karieri izdali 20 studijskih albumov, sedem kompilacij in en koncert v živo, zato je število pesmi v skoraj šestdesetih letih za eno posebno prilogo.
Osemdeseta so se za skupino začeli s pretresom, lahko bi rekli z »babjim špetirom«. Marina Occhiena je po velikem prepiru z Angelo nepreklicno zapustila skupino, razlog za prepir pa je bila afera Angele z Marininim partnerjem leto poprej. Kljub temu, da so postali trio, so Ricchi e poveri nastopili v Sanremu s Sara perche ti amo, ki je ob Mami Marii postala njihova najbolj znana skladba. Kljub temu, da je Marina sama odšla iz skupine, je potem celo z odvetniki zahtevala, da jo vzamejo nazaj, kar ji je celo uspelo in je nastopila na vseh vajah, potem pa je še enkrat zaloputnila vrata in Angela, Angelo in Franca pustila same na odru in sedela v prvi vrsti tako kot na predizboru. Ariston Theater je vzklikal njeno ime »Angela! Angela!« v podporo. V intervjuju 2020 je Occhiena povedala, da se je prikazala v Sanremu 1981 samo zato, ker je hotela zapustiti skupino, a so jo prepričali, da je pela, sestavljena je bila celo komisija, ki bi odločila, ali lahko nastopi ali ne. »Nisem hotela peti, le oditi!« je povedala Angela. Sara Perche ti amo je bila na vrhu lestvic kar 10 tednov (v Sanremu je končala kot peta), 19 pa med top 10, s sedmimi milijoni prodanih plošč pa je bila najbolj prodajan singl tega leta.
Osemdeseta kot zlata doba
Po nekaj letih zatona skupine je pesem, ki so jo napisali Pupo, Pace in Dario Farina, skupini prinesla nov zagon, tudi v Franciji so prodali milijon singlov. Idejo, da bi našli zamenjavo za Marino, so prav zaradi uspeha, opustili in nadaljevali kot trio. 1981 je prinesel še eno uspešnioco, M'innamoro di te s Festivalbara. Balada v tipičnem slogu skupine je plod Christiana Minellona in Daria Farine, ki sta od takrat napisala praktično vse njihove uspešnice. Tudi Come vorrei (1981) in Piccolo amore (1982). Come vorrei je ostala med prvih 10 na lestvici kar 5 mesecev. Tu je bila še uspešnica Made in Italy, in potem se je konec 1982 zavrtela še njihova najbolj znana skladba, Mamma Maria, katere začetek besedila je tudi v zgornjem naslovu. Tudi Voulez vous danser (1983) z istoimenskega albuma je nadaljevala bum tria, ki je letel na krilih slave. 1984 so se podali tudi na trge za železno zaveso, točneje na Češkoslovaško in v Nemško demokratično republiko, povabili so jih v Čile, kjer so odpeli svoje najbolj slavne pesmi v španščini. Največji dosežek pa jih je šele čakal.
Na vrhu Sanrema
1985 so se Ricchi e poveri udeležili slavnega festivala s pesmijo Se m'innamoro in zmagali. Trio je naslednje leto šel tudi na turnejo v Sovjetsko zvezo, 44 koncertov, popolnoma razprodanih, je videlo kar 780 tisoč ljudi, prekrižarili pa so tudi Avstralijo.1987 so bili spet v San Remu, tokrat s pesmijo Canzone d'amore, ki jo je napisal Toto Cotugno in končali na sedmem mestu, naslednje leto pa s pesmijo Nascera Gesu, ki je naletela na precejšnje začudenje, saj govori o nasprotovanju genskemu inženiringu. 1989 so v Sanremu nastopili še s Chi voglio sei tu. Devetdeseta so v Sanremu začeli v sodelovanju z brazilskim pevcem Jorgeom Ben Jorom in pesmijo Buona giorno. In če smo že pri Sanremu, 1992 so tam nastopili dvanajstič in zadnjič s Cosi Lontani, ki jo je napisal Toto Cotugno. Kljub vokalno čudovito izpeljani pesmi ni bila dovolj dobra za finalni večer.
Devetdeseta so preživeli na različnih odrih doma in po svetu, v mnogih televizijskih oddajah, nastopili so praktično v vseh državah sveta, na največjih prizoriščih, bili so tudi pri nas. V tem stoletju so začeli malce upočasnjevati tempo, bili pa so posebej priljubljeni v nekdanjem vzhodnem bloku, zato so več nastopali v Rusiji, Romuniji, Bolgariji in na Poljskem. Seveda pa niso pozabili niti na ZDA in Kanado. Nove glasbe ni bilo več, v skoraj 40 letih so dosegli vse, vendar so na ruskem festivalu Petpo zapeli novo pesem Balla. 2012 je skupina izdala nov album Perdutamente amore ob 45 letnici delovanja s štirimi novimi pesmimi.
Konec pred začetkom
2013 bi morali nastopiti kot gostje na 63. festivalu v Sanremu, kjer bi jim podelili nagrado za življenjsko delo. 13. februarja, prav na dan, ko bi morali nastopiti, so koncert odpovedali zaradi družinske tragedije. Gattijev sin Alessio, star samo 22 let, je umrl v Genovi zaradi prevelikega odmerka mamil. Na pogrebu se jim je prvič po 1981 pridružila tudi Marina Occhiena. Leta članom skupine, vsem že preko 60, niso prizanašala, Angelo Sotgiu je doživel infarkt in skupina je spet bila primorana preložiti koncertne datume. Potem pa je 4. maja 2016 Franco Gatti po 48 letih uradno napovedal svoj odhod iz Ricchi e poveri.
Gatti je odnehal
»Leta napredujejo in ne zmorem več potovanj. Pa tudi po sinovi smrti se je vse spremenilo zame,« je povedal Gatti. Brambati in Sotgiu sta razumela Brkatega in se naslednjih nekaj let odločila nadaljevati sama. Potem je 25. januarja 2020 Danilo Mancuso, menedžer skupine, sklical vse člane skupine, vključno z Gattijem in Occhieno. Ricchi e poveri so prvič po skoraj 40 letih 5. februarja nastopili kot gostje na drugem večeru v Sanremu, septembra pa so vsi štirje nastopili v oddaji Zvezde plešejo. Sledilo je še nekaj nastopov, 26. februarja 2021 pa so izdali celo novi album ReuniON. Smele načrte ponovne združitve je potem prekinila pandemija in od lani sta Bogata in revna spet samo dva, Angela in Angelo. 18. oktobra je odjeknila vest, da je umrl Franco Gatti. Brkati je bil star 80 let in nikoli ni povsem okreval po Covidu, ki ga je prebolel dve leti prej, pestile pa so ga tudi druge kronične bolezni.
Ricchi e poveri, fenomen italijanske glasbe, ki obstaja že 56 let, gre naprej. Angelo Sotgiu je star 77 let, Angela Brambati dve leti manj. Nekaj let čudovite italijanske glasbe je zagotovo še pred nami.
