Zvezdniški zakon je uničilo ljubosumje
Predstavljamo vam ljubezensko zgodbo filmske kraljice Marilyn Monroe in bejzbolskega kralja Joeja DiMaggia, ki sta se poročila pred skoraj natančno 65 leti.
Ljubezenska zgodba igralke, modela in pevke Marilyn Monroe ter takrat že upokojenega bejzbolskega zvezdnika Joeja DiMaggia se je začela marca 1952. Takrat 27-letni Joe je zagledal fotografije, na katerih je 12 let mlajša platinasta blondinka pozirala z igralcem bejzbola Gusom Zernialom, ki so ga označevali za njegovega naslednika. Njena lepota ga je tako prevzela, da je takoj navezal stik z Zernialom, ki ga je napotil k njenemu agentu Davidu Marchu. Ta je poklical Marilyn – katere kariera se je takrat sicer strmo vzpenjala, a je bil Joe še vedno slavnejši od nje – in se poskušal dogovoriti za zmenek na slepo, ki pa ga je Marilyn na veliko presenečenje vseh zavrnila. Pozneje je priznala, da o športu ni vedela ničesar in da je celo mislila, da gre za italijanskega igralca, ne za igralca bejzbola. Naposled je vendarle privolila v zmenek v italijanski restavraciji Villa Nova v Los Angelesu, na katerega je prišla z dveurno zamudo. Joe Marilyn ni navdušil z videzom, saj je imel izrazito ostre obrazne poteze, pohvaliti se ni mogel niti z zobmi, med katerimi so zevali veliki razmiki, poleg tega pa je bil precej tih. Imel pa je neverjetno energijo, ki je do izraza prišla po večerji, ko sta se tri ure vozila po Beverly Hillsu in se začela počasi navduševati drug nad drugim. Poleti istega leta so njuni zmenki postajali čedalje pogostejši in kmalu sta se zaljubila do ušes.
Kradla mu je pozornost
Potem pa se je Joe začel počasi spreminjati. Ker je menil, da mora biti ženska doma, ga je iz dneva v dan bolj motila njena kariera, razjedalo pa ga je tudi ljubosumje, saj je imel ob sebi lepo žensko, ki je privlačila pozornost številnih moških. Štiri mesece po prvem srečanju jo je odpeljal v San Francisco in jo predstavil svoji družini. Že takoj ob prihodu ji je postalo jasno, zakaj Joe meni, da je edino pravilno, da je ženska gospodinja, ki skrbi za otroke, kuha in pospravlja. Slavni športnik, ki se je rodil kot osmi od devetih otrok italijanskih priseljencev Giuseppeja in Rosalie, je namreč odraščal v natančno takšnem družinskem okolju: njegov oče je služil kruh kot ribič, mama pa je skrbela za dom in družino. Ker si je želel imeti takšno ženo, je ob koncu poletja od nje zahteval, naj se neha ukvarjati z igralstvom. Nameraval je kupiti hišo v San Franciscu, v kateri bi zasnovala družino in uživala v običajnem življenju, daleč od vseh. »Poznal sem ga in vem, kaj ga je pravzaprav motilo. Ni šlo samo za njeno kariero. Pozornost, ki je je bil vajen, je dobivala ona. Ko je z njo vstopil v neki prostor, je postal neviden. Ker je bil pred tem vedno v središču pozornosti, je bilo to zanj nekaj novega. Ob Marilyn noben moški ni mogel biti v središču pozornosti, a Joe tega preprosto ni mogel sprejeti,« je razkril njegov dober prijatelj, športni novinar Stacy Edwards.
Ni mogel iz svoje kože
Zadnji dan leta 1953 je Joe zaprosil svojo drago, ki je pod vplivom čarobnega novoletnega razpoloženja privolila v poroko. Kratek poročni obred se je zgodil 14. januarja 1954 v mestni hiši v San Franciscu. Za oba je bila to druga poroka, saj je bila Marilyn med letoma 1942 in 1946 poročena s tovarniškim delavcem Jamesom »Jimom« Doughertyjem, Joe pa je imel za seboj petletni zakon z igralko Dorothy Arnold. Tudi po tem, ko je postala njegova žena, se Joe ni mogel sprijazniti z njeno slavo, zato je že po nekaj dneh zakona postavil pravila; med drugim ji je prepovedal snemanje scen, v katerih bi morala biti polgola, in določil, da bo morala v prihodnje dobiti njegovo dovoljenje za snemanje filmov. Šel je celo tako daleč, da se je o vsem skupaj pogovoril z njenim agentom, ki mu je svetoval, naj neha zahtevati od nje, da se odreče karieri, saj jo bo v nasprotnem primeru izgubil za vedno. »Pozabi na ljubosumje … Spomni se, kako osamljen in nesrečen si bil brez nje ob sebi,« je Joe kmalu po tem napisal v svoj dnevnik. Kljub trudu pa preprosto ni mogel iz svoje kože. Zaradi pretiranega ljubosumja se je kmalu začel vesti nasilno, nekoč pa naj bi celo rekel, da je Marilyn iz njega izvlekla vse najslabše in da prej ni bil tak. Kapljica čez rob je bila romantična komedija Sedem let skomin, natančneje legendarna scena, v kateri se Marilyn dvigne krilo. Joe, ki je bil takrat na snemanju, je po koncu snemanja odhitel v njeno hotelsko sobo, jo pričakal in jo menda fizično napadel. To je bilo tudi zadnje, kar ji je storil, Marilyn mu je namreč povedala, da ima vsega dovolj in da zahteva ločitev. Tri tedne pozneje se je zaupal prijatelju in mu razkril vse o dogodku: »Priznam, stvari so se izmuznile nadzoru. Vrgla me je s tira. Ni ji bilo mar za moje mnenje, pomembno ji je bilo le to, da stori tisto, kar želi.« Le devet mesecev po poroki, natančneje 27. oktobra 1954, je zvezdnica prišla pred sodnika in mu naštela vse razloge, zaradi katerih se je želela ločiti. Njen mož se na sodišču ni pojavil, sodnik pa je podpisal papirje.
Zaljubljen je bil do smrti
Edini človek, ki se mu je Marilyn v tistem obdobju lahko zaupala, je bil sloviti igralec in pevec Frank Sinatra, h kateremu se je vselila in pri katerem je nameravala ostati, dokler ločitev ne bi postala uradna. Njuno platonsko razmerje se je kmalu prelevilo v ljubezensko, a je trajalo le nekaj mesecev. Zvezdnica pa ni bila dolgo sama, saj se je kmalu zapletla s slovitim dramatikom Arthurjem Millerjem, ki je zaradi nje zapustil svojo prvo ženo Mary Slattery. Čustva so bila tako močna, da sta se zelo kmalu odločila za poroko, in sicer 29. junija 1956. Tudi ta ljubezenska zgodba pa se je hitro končala, med drugim zato, ker je Marilyn našla Arthurjev dnevnik in v njem marsikaj sočnega; med drugim je zapisal, da mu je žal, da se je poročil z njo, da jo je imel za pametnejšo, kot v resnici je, in da se mu pravzaprav smili. V obdobju, ko je snemala romantično komedijo Nekateri so za vroče, je bila psihično povsem na tleh, kar je seveda vplivalo tudi na njen odnos z možem. Septembra 1958 je po dolgem in čustvenem telefonskem pogovoru z Arthurjem vzela prevelik odmerek uspavalnih tablet, kar je storila že nekajkrat prej, in skoraj umrla. Če nekdanja gledališka igralka Paula Strasberg, njena učiteljice igre, ne bi prihitela k njej, je najverjetneje ne bi rešili. Nov udarec je sledil decembra 1958, ko je imela spontani splav in padla v depresijo. Po vsem tem za zakon ni bilo več rešitve, zato je leta 1961 še tretjič podpisala ločitvene papirje in zaradi živčnega zloma končala v bolnišnici. V težkih trenutkih se je po pomoč zatekla k svojemu drugemu možu Joeju, ki je hodil na terapijo za obvladovanje jeze, kar je pripomoglo k temu, da sta po ločitvi ohranila prijateljski odnos. No, kar zadeva Joeja, so bila čustva več kot le prijateljska, saj je bil do smrti obseden z njo in se je dobival zgolj z dekleti, ki so ji bila podobna. Poleg tega je ves čas upal, da bo dobil priložnost za novo poroko z njo, a na žalost brezmejna ljubezen in zaščitniški odnos do Marilyn nista bila dovolj, da bi jo rešil. 5. avgusta 1962, ko je bila stara komaj 36 let, je zaradi prevelikega odmerka uspavalnih tablet umrla. Njeno truplo je identificiral prav Joe, ki je organiziral zasebni pogreb in oblikoval preprost nagrobni spomenik. Ker ga je Marilyn že v začetku njunega razmerja prosila, naj, če bo umrla pred njim, vsak teden polaga cvetje na njen grob, ji je to željo izpolnil. Sicer nikoli več ni obiskal njenega groba, so pa na njegovo zahtevo vsak teden dostavljali cvetje. Joe, ki se ni nikoli več poročil, je leta 1999 umrl za posledicami pljučnega raka. Njegove zadnje besede so bile: »Končno bom ponovno videl Marilyn.«
