Slovo človeka, ki je populariziral znanost

Britanski astrofizik, matematik in kozmolog je živel v vseh pogledih posebno življenje, ki so ga zaznamovale tri ključne prelomnice. Prva je bila leta 1963, ko so mu pri 21 letih diagnosticirali bolezen gibalnih nevronov (ALS), zaradi katere so mu zdravniki napovedali le še dve leti življenja. Kako hudo so se zmotili! Čeprav je polagoma popolnoma ohromel in po letu 1985 zaradi traheotomije, ki mu je sicer rešila življenje, izgubil še glas – od takrat je za komuniciranje uporabljal prepoznavni sintetizator zvoka z ameriškim naglasom, ki ga ni hotel nikdar zamenjati s sodobnejšim –, se ni prepustil malodušju, kot bi se verjetno večina. Z njim je bilo resda težko živeti (študentje so se ga kar malo bali; če mu ni bilo všeč, kar je slišal, jim je menda rad z vozičkom zapeljal čez nogo), kar v svojih spominih priznava tudi njegova prva žena in mati njegovih treh otrok, dr. Jane Wilde, ki je zapisala, da je bil kot »razdražljiv otrok z velikanskim egom«, toda vsi, ki so ga osebno poznali, so ga v prvi vrsti opisali kot neverjetno vztrajnega, iskrivega, trmastega optimista in velikega humorista, ki je izkoristil vsako priložnost, da je razdrl šalo. »Čeprav je bilo zanj komuniciranje naporno in je za en stavek potreboval pet, šest minut, je iz naprave vedno prišlo kaj smešnega,« se spominja njegov sodelavec, fizik Leonard Mlodinow.

Leta 2007 je Hawking preizkusil lebdenje v breztežnostnem prostoru. »Zame je bila to resnična svoboda. Bil sem Superman za nekaj minut.«

Revija Vklop

Populariziral znanost

Po študiju fizike na Oxfordu in doktoratu iz kozmologije na Cambridgeu, kjer je pozneje predaval, je postal eden najmlajših štipendistov prestižne Kraljeve družbe. Ugled si je v svojem cehu pridobil leta 1974 z revolucionarnim teoretičnim dokazom, da črne luknje oddajajo zelo šibko sevanje (pojav je dobil ime Hawkingovo sevanje). To je bila druga prelomnica. Tretja je prišla leta 1988, ko je izdal knjižno uspešnico Kratka zgodovina časa. Pisanje slednje so gnali finančni motivi, saj je bila njegova zdravstvena oskrba izjemno draga. Knjiga, za katero se je šaljivo strinjal, da je »najmanj brana najbolj prodajana knjiga vseh časov«, je Hawkinga ne le proslavila kot najbolj znanega znanstvenika na svetu, marveč je veliko storila tudi za popularizacijo znanosti nasploh, saj je ljudem približala sicer zelo zapletene stvari in jim vzbudila občutek, da jih lahko razumejo. V poznejših letih je svojo prepoznavnost izkoristil za družbeno angažiranost: opozarjal je na podnebne spremembe, skrbela ga je usoda človeštva (»Kljub vsemu sem optimist; če nam uspe preživeti še dve stoletji, bo naša rasa, s širjenjem v vesolje, preživela.«), podpiral je javno zdravstvo v Veliki Britaniji (brez katerega, kot je dejal, zaradi bolezni ne bi preživel) ... Za svoje izjemno delo je prejel številne nagrade in naslove, nekoliko presenetljivo so ga spregledali le pri Nobelovi nagradi.

Teorijo Homerja Simpsona, da je vesolje v obliki krofa, je označil za vznemirljivo.

Revija Vklop

Hawking v popkulturi

Hawking je bil pravi popzvezdnik, čigar predavanja so bila vedno izjemno dobro obiskana. Pozornost mu je silno godila in rad se je pojavljal v različnih oddajah. Zelo ga je veselilo gostovanje v animirani seriji Simpsonovi, v Zvezdnih stezah je s slavnima prednikoma Isaacom Newtonom in Albertom Einsteinom igral poker, v Velikih pokovcih zbadal Sheldona, njegov znameniti glas so v svoji pesmi uporabili člani skupine Pink Floyd, leta 2014 pa ga je v Teoriji vsega upodobil igralec Eddie Redmayne.
Bil je človek, ki je motiviral mnoge. »Vedno glejte v zvezde, ne na tla,« je nekoč dejal. »Ne glede na to, kako težko se vam zdi življenje, vedno je kaj, kar lahko počnete in v čemer ste lahko uspešni. Pomembno je, da ne obupate.« Stephen Hawking je bil vsekakor najboljši dokaz za to.

Preberite tudi: Janko Šopar odkrito o voditeljici Tednika, ki praznuje 35 let. Kliknite TUKAJ!