Poslovil se je znan Slovenec
Skladatelj in trobentač Urban Koder je ustvaril glasbo za več celovečercev, med drugim za Cvetje v jeseni po istoimenski povesti Ivana Tavčarja. Je avtor glasbe za številne radijske igre ter gledališke predstave, podpisal je mnogo šansonov. Za njegov ustvarjalni opus mu je predsednik republike Borut Pahor decembra podelil srebrni red za zasluge.
Kot so tedaj zapisali v predsednikovem uradu, se zdi, da je Koder, ta velikan glasbenega ustvarjanja in svetovljan odprtega duha, napisal več glasbe, kot je je mogoče prešteti.
V Ljubljani leta 1928 rojeni Koder je leta 1955 končal Medicinsko fakulteto. Tudi delal je kot zdravnik, a ga je usoda pripeljala v glasbo. Na srednji glasbeni šoli je študiral trobento in kasneje občasno obiskoval predavanja iz kompozicije in dirigiranja na Akademiji za glasbo.
Pri trinajstih letih se je kot trobentač preizkusil v ansamblu Veseli berači. V letih 1945 do 1971 je bil solist pri Plesnem orkestru Radia Ljubljana, od leta 1971 do leta 1989 pa urednik za glasbo na Radioteleviziji Slovenija. Leta 1954 je ustanovil in do leta 1986 vodil Ljubljanski jazz ansambel. Z njim je gostoval na festivalih in prvi snemal domače jazzovske plošče. Bil je tudi eden od ustanoviteljev Jugoslovanskega jazz festivala, kasneje Ljubljanskega jazz festivala.
"Bil je odličen trobentač. Kot čuten opazovalec časa in ljudi se je trobenti povsem predal," so ob podelitvi srebrnega reda za zasluge zapisali v uradu predsednika republike.
Že v začetku 60. let minulega stoletja je, kljub temu, da je bil kot skladatelj brez formalne izobrazbe, začel komponirati. Glasbo se je naučil pisati tako, da je ogromno bral partiture različnih mojstrov. Kot v enem od starejših prispevkov navaja spletni Dnevnik, je Koder na vprašanje, kaj se dogaja v njegovi glavi, ko komponira, povedal: "V moji glavi se žal vedno dogajajo čustva. To je moja napaka. In te se zelo bojim, saj je to zelo nevarno. Lahko me zapelje, da kakšne stvari preveč inštrumentiram ali harmonsko naredim takšne, da delujejo zelo čustveno. Takrat se vedno ustrašim, malo premislim in se potem omejim."
Ustvaril je glasbo za 20 celovečernih filmov, štiri dokumentarce, deset televizijskih nadaljevank in 15 kratkih animiranih filmov ter avtorsko glasbo, ki jo je izvajal njegov ansambel, Ljubljanski jazz ansambel. Napisal je tudi glasbo za številne otroške in igrane radijske igre ter gledališke predstave.
Najbolj znano delo Cvetje v jeseni
Njegovo najbolj znano delo je pesem Cvetje v jeseni za istoimenski film Matjaža Klopčiča. "Če bi Urban Koder napisal samo glasbo za film Cvetje v jeseni, bi se še vedno uvrstil med velikane slovenske glasbe. Če bi odigral zgolj trobento v radijskem avizu Lahko noč, otroci, bi bil ikona pravljičnih večerov slovenskih otrok in njihovih staršev," so v utemeljitvi ob podelitvi srebrnega reda za zasluge tudi zapisali v predsednikovem uradu.
Med drugim je napisal še glasbo za Klopčičev film Ljubljana je ljubljena (2005), Barabe! (2001) režiserja Mirana Zupaniča, Carmen (1995) Metoda Pevca in Zupaničev film Operacija Cartier (1991).
Podpisal je tudi približno 100 šansonov. Njegov opus šansonov je "veličastna kulturna dediščina slovenske ustvarjalnosti - je preplet najboljših glasbenih interpretacij z vrhovi slovenske besede, kot so Janez Menart, Ervin Fritz in Milan Jesih".
Leta 1992 je Koder prejel nagrado Franeta Milčinskega - Ježka, ki jo RTV Slovenija podeljuje za dosežke in opuse v zvrsteh radijske in televizijske ustvarjalnosti, ki sledijo žlahtni tradiciji Ježkovega duha.
