Po smrti Jerneja Šugmana o resnici in življenju
Dokumentarci Alme Lapajne so posebni, čudovito poetični in zelo življenjski. V najnovejšem, Govori glasneje, spremlja tri slehernike, Saro Dirnbek, Gorana Šalamona in Jerneja Šugmana, se sprašuje o življenju, resnici, vsakdanu in s tem gradi osrednjo rdečo nit: bistveno je, da lahko živimo od svojega dela in se skozi čas izgradimo kot Ljudje.
Zakaj ste se odločili, da bodo zgodbe pripovedovali ravno Jernej Šugman, Sara Dirnbek in Goran Šalamon?
Jernej, Goran in Sara so konsistentno postavljene osebnosti, ki za razliko od večine ljudi ne prihajajo iz območja strahu, temveč iz območja ljubezni; do sočloveka in profesionalnega dela.
Verjetno je bilo po Jernejevi smrti težko dokončati film. Kakšni občutki so vas prevevali v postprodukciji?
Moji občutki po Jernejevi smrti so intimen pogovor med mano in Jernejem. Ko poleti sedem na motor, on sede z mano.
Film bo na sporedu ravno ob prvi obletnici Jernejeve smrti. Je to tudi posvetilo njemu?
Da, programsko predvajanje filma, leto dni po smrti, je posvetilo igralcu Jerneju Šugmanu.
Zakaj naslov Govori glasneje?
Naslov Govori glasneje je angažiran poziv tistim, ki imajo kaj povedati in so običajno preglašeni z glasnostjo govorcev neumnosti.
Zakaj raje ustvarjate dokumentarne eseje kot »običajne« dokumentarce?
Ne ustvarjam dokumentarnih esejev. Sem scenaristka in režiserka dokumentarcev z jasno dramsko strukturo: z liki in odnosi in večplastnostjo. Zanima me eksistencializem, evropska dediščina 20. stoletja.
Dokumentarci so zadnje čase v svetu precej priljubljeni in pobirajo tudi nagrade. Kaj menite, zakaj sta se okrepila njihova moč in pomen?
Dokumentarci so priljubljeni zaradi zgodbe, naracije, saj smo ljudje že od nekdaj pripovedovalci in poslušalci zgodb.
