"Narod brez umetnosti in kulture je kvečjemu barbarsko pleme"

Saksofonist in flavtist Vasko Atanasovski je znan po transžanrskih sodelovanjih s svetovno znanimi jazz, rock, klasičnimi in tradicionalnimi glasbeniki ter po mojstrskem pristopu do vseh glasbenih stilov. S svojo glasbo je prekrižaril že veliko sveta in nastopil na mnogih znamenitih prizoriščih. Je tudi skladatelj za komorne, orkestralne in zborovske sestave ter za lutkovne, plesne in gledališke predstave.

Do zdaj je izdal že petnajst albumov. Med drugim je pri Croatia Records izšla plošča Best of Vasko Atanasovski, kar Vaska ob legendarnih Buldožerjih postavlja med redke izbrance iz Slovenije. Jeseni pa bo pri newyorški založbi MoonJune Records luč sveta ugledal njegov novi album z Adrabesa Quartetom, pri katerem kot posebni gost sodeluje tudi njegov sin Ariel Vei.

Živite v Mariboru, a ste zelo pogosto v prestolnici. Kako to?
Ljubljano redno obiskujem zaradi srečevanj in vaj. Slovenijo sicer dojemam kot eno mesto. Iz družinskih razlogov trenutno živim v Mariboru, kjer sem sicer tudi rojen, vmes pa sem bil deset let v Ljubljani, ki je tudi moja, sem jo posvojil. 

Dobila sva se pred vašimi vajami. Kaj pripravljate?
Po štirih mesecih odpovedi zaradi razmer so le napočili koncerti, ki pa smo jih dosegli z velikim menedžerskim trudom. Zadnja dva meseca sem bil ves čas na elektronski pošti in na telefonih. Koncerti bodo v glavnem v tujini: v Italiji in Avstriji, nekaj malega pa tudi v Sloveniji. Se pa zdaj dogaja, da nekateri koncerti spet odpadajo. Igrati bi moral namreč tudi na Ohridu, Hrvaškem in v Srbiji.

Kako zelo korenito je torej novi koronavirus zarezal v vaše življenje?

Precej! Delo glasbenikov in drugih umetnikov ter industrije srečanj je najbolj na udaru. Smo eni tistih, ki smo možnost za delo prvi izgubili in ga bomo verjetno zadnji dobili nazaj, pri čemer je tudi zdaj, ko so nekaj sprostili, skoraj nemogoče delovati v takšnih pogojih. Sam imam zelo velike težave karkoli organizirati, saj ne morem denimo kupiti letalske karte glasbeniku iz Pariza, ker ne vem, ali bo lahko prišel v državo. V zasedbi imam tudi Italijana in se nekaj časa ni vedelo, ali bo lahko šel v Avstrijo. Ves ta naš posel oziroma koncerti se namreč načrtujejo veliko vnaprej – pol leta, eno leto vnaprej – in tudi ni tako, da bi se kar vsi ti koncerti, ki so odpadli, ob upadu okuženih čez noč vrnili. Morda se kak datum da prestaviti, veliko stvari pa ne. Osebno sem od marca do junija – pa mislim, da tudi večina kolegov – izgubil ves posel in tudi zdaj ga je zelo težko pridobiti nazaj, ob tem pa ni izključeno, da se ne bodo čez tri dni spet zaprla vrata ali pa se bodo zaprle meje. Seveda je zdravje prvo, ampak zakaj potemtakem niso vsi ukrepi za vse enaki, ker če lahko plavamo v bazenih, potujemo z letalom, se družimo v lokalih in se gnetemo na plažah, potem lahko imamo tudi koncerte v nekih bolj normalnih pogojih. Sprejeti ukrepi so po mojem mnenju absolutno pretirani in neprimerni, predvsem za samostojne umetnike, ki ne prejemajo plače iz javnega sektorja, ampak jim je onemogočeno delo na trgu – da o ogromni finančni škodi, ki temu sledi, sploh ne govorim. Kultura in umetnost hranita veliko število ljudi – za družbo pa proizvajata tako rekoč neprecenljive vrednosti – kljub temu pa se ju zmeraj daje na stranski tir. Kakor drugje je tudi v tej panogi veliko takih, ki se težko prebijajo iz meseca v mesec, in daljše obdobje brez dela resno ogroža njihovo eksistenco in integriteto. Že tako je bilo zelo malo državne pomoči, medtem ko beremo, kako v tujini z milijardami ščitijo in pomagajo kulturi, pa je pri nas sploh ni več. Pa vendar, narod brez umetnosti in kulture ni narod, kvečjemu barbarsko pleme.

Celoten intervju z Vaskom Atanasovskim si preberite v današnji ★★★ REVIJA VKLOP/STOP ★★★