Napeti romani Harlana Cobena
Ameriški mojster napetih in nepredvidljivih kriminalnih romanov.
O Harlanu Cobenu in njegovem izbrušenem slogu grajenja suspenza smo pred leti na naših straneh že pisali, a so potem prevodi njegovih del za nekaj let prenehali izhajati, in to ravno ko smo dobili prevedena tudi dela o Myronu Bolitarju, ki ga je pravzaprav izstrelila med opaznejše pisce kriminalk.
Kdo je pravzaprav Harlan Coben? Prihaja iz Newarka, ameriškega mesta v zvezni državi New Jersey, ki se je dolga leta ponašalo z najvišjim številom umorov in ropov na prebivalca, zato ne preseneča, da se večina njegovih del odvija na ulicah Newarka, Livingstona in New Jerseyja, občasno pa zaide tudi v bližnji New York. Literarni lik, ki ga je izstrelil in s katerim je začel žeti tako kritiško hvalo kot prodajne uspehe, je Myron Bolitar, ki je imel pred seboj bleščečo košarkarsko kariero, a si je v pripravljalni tekmi poškodoval koleno in športne kariere je bilo konec. Odšel je na Harvard, diplomiral iz prava in ustanovil agencijo MB SportsReps, znotraj katere zastopa športnike in druge slavne osebnosti. Seveda pa ne gre vse gladko, saj so njegovi klienti pogosto osumljeni umorov oz. drugih kriminalnih dejanj, ki jih bistri in vse bolj pretkani Bolitar rešuje s pomočjo pomočnika Wina in prikupne partnerke Esperanze.
Vsi odtenki
Coben ima izjemen občutek za ustvarjanje likov, ki niso zgolj dobri ali slabi, temveč vse to v vseh odtenkih. Celo tistim na videz najbolj nedolžnim nad glavo visi kakšen greh, njihov idealni spomin kazi temen madež in tudi zato je predvidevanje razpleta nemogoče.
Likov ni veliko, prav vsak pa prispeva določen (seveda pomemben) košček k sestavljanki, čeprav so naključno nametani po zgodbi, da poskrbijo za zmedo in spraševanje, kakšna je pravzaprav njihova vloga. Pogosto so le opazovalci, »stranski« storilci, žrtve, očividci, naključni mimoidoči ali kaj povsem drugega. Na Cobenovem odru življenja je vsaka vloga odigrana premišljeno in z razlogom.
Harlan Coben »v romanih večinoma odstira pretekle dogodke, nerešene, spregledane in napačno interpretirane umore ali nesreče«. in bralcem bo hitro jasno, da ta teza ni iz trte izvita, saj se večina romanov začne z uvodom, kjer je pojasnjena rdeča nit. Ta vmes nekajkrat zamenja barvo in se zaplete ter preplete v literarni gordijski vozel, ki ga avtor potem potrpežljivo in previdno, nikakor pa predvidljivo razplete.
Preberite tudi: Ed Sheeran se je na skrivaj poročil. Kliknite TUKAJ!
Dva nova prevoda
Ob doslej prevedenih Ne povej nikomur, Odšel je za vedno, Ena sama priložnost, Samo en pogled, Gozd, Ujeti v preteklost, Ostani blizu in Šest let ter Skrajšana žoga in Usodna pogodba (slednji dve iz Bolitarjevega cikla) smo pred kratkim dočakali še dva prevoda: Pogrešam te in Prevara.
Pogrešam te je napet triler o preteklosti, ki razdvaja, in lažeh, ki družijo, v glavno vlogo je tokrat postavljena newyorška detektivka Kat Donovan, ki se prijavi na spletno stran za zmenke in tam naleti na bivšega zaročenca. A kmalu se izkaže, da je Jeff postal zlovešč spletni plenilec, Kat pa se ob vsem dogajanju seveda sprašuje, ali je to res Jeff, ki ga je tako noro ljubila pred osemnajstimi leti? Kruto in boleče brskanje po lastni preteklosti, ponovna raziskava očetovega umora, ki je bil ravno tako policist, in veriga nepredvidljivih dogodkov – komu zaupati?
Tudi Prevara ima za nosilni lik žensko, nekdanjo vojno pilotko Mayo, ki trpi za posttravmatsko stresno motnjo, nato pa ji pred očmi ubijejo moža. Eksploziven začetek ima podobno divje nadaljevanje – nezaupanje moževe premožne družine, sumničav detektiv in na posnetku skrite kamere, namenjene varuški, mrtev mož, ki se igra z njuno hčerko. Zdi se sicer, da je tokrat Coben začel malo reciklirati iz svojih preteklih del (npr. Ne povej nikomur, Ena sama priložnost, Samo en pogled), a zgodbo seveda mojstrsko pelje, se temeljito poglobi v človeško psiho in bralca drži še bolj na trnih kot kadarkoli prej.
Coben ni misteriozen kot King, enigmatičen kot Brown, vohunski kot Follet ali Le Carre, nemogoče ga je primerjati z Wallaceom, Christiejevo ali Doyleom. Ima svoj prepoznavni stil pisanja, ki bralca prikuje h knjigi. Od prve do zadnje strani je nekaj ur napetega branja, ki bodo šinile mimo. Najbrž boste šli potem preverit ključavnico in tudi spanec utegne biti nekoliko slabši, a nič hudega – bralska izkušnja je neprecenljiva!
