Irena Vrčkovnik: "Zdaj živim drugače, drugo življenje"
Iz revije ★★★ VKLOP/STOP ★★★
Samostojna glasbena pot Irene Vrčkovnik sovpada z rojstvom naše lepe dežele. Pred tem pa je že od svojega šestnajstega leta delovala v različnih ansamblih. Prihodnje leto bo minilo trideset let, odkar je izdala svoj prvenec Polepšaj mi ta dan. Do leta 2001 je izdala še šest albumov, med katerimi je kar nekaj uspešnic, kot so Santa Maria Della Montagna, Naj mesec ugasne, Povabi me, do tiste prelepe Zaljubljena v Portorož. Čeprav so mnogi mislili, da se z glasbo ne ukvarja več, so se več kot zmotili. Irena Vrčkovnik je še vedno glasbeno aktivna, poleg tega pa je odprla nov nepopisan list v svojem življenju.
Kar lep čas vas ni bilo na glasbeni sceni, no, vsaj videti je bilo tako. Kje ste bili tačas?
Hm, ne boste verjeli, a ves ta čas sem tu in zdaj. (smeh) Res je, da sem se nazadnje z novo pesmijo pojavila pred dvema letoma na festivalu Melodije morja in sonca s pesmijo Številka srca, kjer sem proslavila svojega abrahama, a ves čas sem delovala bodisi kot avtorica za druge izvajalce, kot mentorica, tonska tehnica, skratka, neprestano sem vpeta v glasbo, pa čeprav iz ozadja. Torej, bila sem in še sem tu.
A če se vseeno navežem na to vsaj navidezno odsotnost, ki so jo opazili tudi poslušalci, nam sedaj ne boste nikamor ušli?
Kam pa naj uidem in pred kom? (smeh) Sicer pa ja, razumem vprašanje … Če bo le mogoče, bom z veseljem kam (u)šla.
Če – preden stopiva v vaš današnji glasbeni svet – potegneva črto pod vašo glasbeno pot, koliko pesmi se je do danes nabralo in katera je tista najbolj »vaša«?
Natančne številke žal ne vem, sem pa pred leti res malo preštevala svoje glasbene »otročiče«. Če združim avtorske pesmi, ki jih sama pojem, in pesmi, ki sem jih napisala za druge, jih sicer ni ogromno, jih je pa okoli petdeset. Lahko bi rekla, da so vse »najbolj moje«, a vsaka na svoj način, saj so odraz mojega razmišljanja in čutenja iz tedanjega časa in življenja, v katerem je nastala. Je pa res, da imam kar nekaj uspešnic, ki niso moje avtorsko delo, a jih nimam nič manj rada.
Kaj pa vaši zimzelenčki– kateri nikakor ne smejo manjkati na nastopih?
Na nastopih ne manjkajo Povabi me, Imejmo se radi, Vsak moški moj, Številka srca, Jadraj z menoj ter mnoge druge. No, od zdaj naprej pa še moja najnovejša Tu in zdaj. Sicer pa nimam težav na nastopih peti tudi pesmi, ki jih v originalu pojejo drugi izvajalci.
Lahko po novi skladbi Tu in zdaj, ki je izšla pred dnevi, sklepamo, da se na odre vrača tista dobra stara Irena?
Ko pa ne vem, kakšno staro in dobro Ireno imate v mislih. Jaz slišim samo stara in dobra. (smeh) Upam, da se vrne samo eden od ponujenih pridevnikov. No, prišla pa bosta verjetno oba.
»V teh časih je težko karkoli načrtovati, čeprav si seveda želim, da bi se življenje na našem planetu čimprej postavilo na razumno misleče tirnice.«
Najnovejša skladba govori o tem, da za ljubezen nikoli ni prepozno. Bi lahko dejali, da gre za osebnoizpovedno zgodbo?
Večino pesmi sem napisala osebnoizpovedno. In vedno sem imela muzo. Tudi pri zadnji Tu in zdaj je tako. Življenje nam neprestano ponuja toliko izzivov in lekcij, mi pa jih sprejmemo ali pa ne. A te lekcije se nam ponavljajo tako dolgo, dokler jih končno ne ponotranjimo. Končno se zavedam, da je treba živeti le v danem trenutku in za ta trenutek. Hvaležna sem za preteklost, ki me je pripeljala v sedanjost. Zdaj živim drugo življenje in lahko rečem, da sem izpolnjena.
Ker je nova pesem med radijskimi poslušalci že nekaj dni, so tu že prvi odzivi … in kakor sem slišal, je občinstvo navdušeno, kajne?
Preden sem pesem dala v javnost in svoji ljubezni, ki ji je namenjena, sem jo dala v poslušanje svojim najbližjim, ki so vedno iskreni. Sicer v to pesem v prvi vrsti verjamem sama in naučila sem se, da je to dovolj. Če pa se še kdo drug najde v njej, sem pa toliko bolj vesela. In prav take odzive dobivam od ljudi. Mnogi se poistovetijo z besedilom. Najbolj pa me je ganilo, ko sem prejela posnetek zborčka učencev od prvega do petega razreda iz Ponikve, ki so se posneli na instrumental te pesmi. Takoj, ko bo mogoče, jih bom šla objet in se jim osebno zahvalit.
Kakšne načrte pa ima Irena za bližnjo prihodnost?
V teh časih je težko karkoli načrtovati, čeprav si seveda želim, da bi se življenje na našem planetu čimprej postavilo na razumno misleče tirnice. O albumu že dolgo ne razmišljam več, tudi ni moj namen, še vedno pa bi rada s svojimi nastopi in manjšimi koncerti širila svojo dobro voljo, veselje in ljubezen ter seveda dobro glasbo. No, ne smem pa pozabiti, da so moji učenci vedno na prvem mestu.
Seveda ne moreva mimo epidemije. Mnogi glasbeniki so žalostni, ker ne morejo nastopati, drugi so izkoristili čas za ustvarjanje, tretji iščejo nove priložnosti … Kaj pa vi?
Jaz sem v prvi vrsti med karanteno »shodila«. To pomeni, da sem v svojem domačem kraju prehodila vse hribe in doline, kar je mogoče. Za to se moram zahvaliti svojemu Urošu, ki me je na tak nežen način vpeljal v novo dojemanje narave, gozdnega miru, uživanja v korakih. V gozdu sva snemala filmčke, namenjene mojim učencem, da sem ohranila stik njimi, pa posnetke za razne televizijske postaje, nabirala čemaž, se veliko smejala in spletla veliko drugih idej, ki sedaj čakajo na uresničitev.
Slišali smo tudi, da ste na sveže zaljubljeni, da ste odprli nov nepopisan list v svojem življenju.
Prav ste slišali, lahko bi tudi videli. (smeh) In kot pojem v zadnji pesmi, dobila sem darilo z neba, za kar sem res hvaležna. Ta list pa je sicer že kar popisan in pisati ga nameravam še dolgo.
Kaj vas potemtakem trenutno najbolj navdihuje v življenju? Je to ljubezen?
Ljubezen me je vedno navdihovala in sem vanjo vedno verjela. Zdaj živim drugače, drugo življenje, kot rada rečem. Osrečujejo me ljubeči dotiki, majhne pozornosti, iskriv pogled moje ljubezni, objemi, najin smeh, sprejemanje drug drugega, pa tudi najino podobno razmišljanje o vsem. S piko se seveda spisek ne konča … Lahko rečem, da se imam bolj rada kot kadarkoli prej.
Po horoskopu ste levinja, vaš planet je Sonce, element ogenj. Koliko tiste prave levinje je v vas?
Ja, ravno sonce in ogenj. Odvisna sem od sonca, bi lahko rekla. Rada imam vročino, in bolj ko je vroče, več energije imam. Vidno postanem boljše volje, ko neha deževati in posijejo sončni žarki. Sicer pa se moj znak najbolj odraža zjutraj, z razmršeno grivo. Rjovem pa zelo poredko, bolj mijavkam. (smeh)
Če dava vse, kar je povezano z glasbo, ob stran, kaj vam takrat napolni dušo?
Uf, tu pa ne morem mimo svojih svetlečih kamenčkov in svetlikajočih se stvari ter pisanih barv. Vse, kar je mogoče, si polepšam z njimi. Tako so okrašene moje stene v stanovanju, telefonski ovitek, rada nosim oblačila z bleščicami, razni dodatki v stanovanju ... Ne vem, zakaj me to tako privlači, tako pač je in uživam v tem. No, edino na rokah se mi še nič ne sveti. Bom morala v Las Vegas. (smeh)
Preden končava, ne moreva mimo vašega mladostnega videza. Uporabljate kakšno posebno »žavbo« za ta mladostni nasmeh v očeh ali pa ste našli tisti notranji mir v sebi, ki ga vsi tako zelo iščemo in ki nas še kako pomiri?
Hvala za kompliment, a zadnja leta uporabljam samo eno vlažilno kremo in seveda make up. To je to. Seveda sem se že zdavnaj sprijaznila s številko svojih let, saj verjamem, da so leta res samo številka, kot pojem v pesmi. Drugače pa verjamem, da se človek res pomladi, ko se iskreno smeji in je dober in prijazen do drugih. A najpomembnejše je to, da si sprejet in ljubljen točno takšen, kot si, in da imaš čisto vest.
In če zaključiva s pesmijo Naj bo vesela jesen … Kakšno jesen si najbolj želite?
Za vse ljudi si želim, da bi bili vsi letni časi takšni, kot pravi Adi Smolar v Veseli jeseni: »Naj se sliši vsaj enkrat, Slovenc ima Slovenca rad.« Za začetek.
