Formula 1: vrnitev nedeljskega rohnenja
Na TV3 se je v Slovenijo vrnila kraljica bencinskih športov, Formula 1!
Ker se je vse skupaj zgodilo zelo hitro in v času, ko so televizije iz vseh topov udarile z novimi vsebinami, eni glavnih športnih TV-zgodb sezone vrstice namenjamo šele zdaj, ko je za nami že nekaj dirk sezone. Formulo 1 končno spet gledamo tudi v slovenščini, malo presenetljivo pa je pravice zanjo pridobila TV3.
Potem ko je bila Formula 1 dolgo paradni konj Pop TV, smo največji dirkalni šov s slovenskimi komentarji zadnjič spremljali na nacionalki, ki pa se je dragemu projektu leta 2016 odpovedala. Razprava o tem, ali ob okleščenem proračunu za odkup pravic obstaja nacionalna korist za spremljanje kraljice bencinskih športov na javnem TV-servisu, se je končala tako, da smo ob nedeljskih kosilih ostali brez milozvočnega glasu Mirana Ališiča, junake F1 pa sta, daleč od oči, daleč od srca, v kolektivni zavesti izpodrinila »Il Dottore« Valentino Rossi in naš mladi bencinski junak Tim Gajser.
Za vse, ki ta šov spremljate bolj z enim očesom, če zunaj ravno dežuje in če se prst na daljincu ustavi, ko zarohnijo jekleni konjički, omenimo še, da je Bernie Ecclestone vse skupaj že pred časom prodal družbi Liberty Media, ki želi gledalcem, ob tem, da ostajata v ospredju napredna tehnika in šport, ponuditi več zanimivosti in poceniti tekmovanje, da bi bilo bolj dostopno več moštvom, ta pa bolj izenačena kot zdaj, ko se za naslov borijo dve ali tri ekipe, preostali pa so tam bolj za kuliso.
Nova era TV3
Ko smo leta 2016 nazadnje merili utrip pri naših TV-hišah, je bila F1 drag medijski šport, katerega stroškov se ni dalo kriti le z oglaševanjem, so se pa vsi strinjali, da je dobra za prepoznavnost in podobo vsake televizije. Dejstvo, da je tri leta zatem F1 končala na po gledanosti petem programu v državi (da ne omenjamo kopice športnih), pove nekaj o današnji ceni in privlačnosti tega projekta, drži pa, da se je zaradi nje marsikdo po dolgem času sploh spomnil, da TV3 še obstaja. Tomaž Taškar, direktor TV3: »F1 je še vedno zelo dobra za podobo, mi smo se zanjo odločili tudi zato, na tem projektu pa bomo v treh letih počasi gradili in dopolnjevali še preostali program. Da je F1 končala na manjši televiziji, tudi s strani lastnika pravic, ne vidim kot kaj slabega, saj lahko morda mi ponudimo kaj več kot bolj gledani. F1 je z novim lastništvom precej spremenila miselnost in ima nove razvojne cilje. Za TV3 pa je to projekt, s katerim se bomo začeli počasi uveljavljati na trgu.«
Koliko pa F1 še zanima naše gledalce? Leta 2016 jih je dirke gledalo 70–80 tisoč, le VN Monaka je prebila stotico: »Res so bile dirke zadnja leta ob prevladi Mercedesa enolične, a pravih ljubiteljev to ni odvrnilo od spremljanja. Verjamem, da se bo to že letos začelo spreminjati, lastnik pa veliko vlaga tudi v to, da dirke in spremljevalne programe približal mlajšim. Baza zvestih gledalcev obstaja in prepričan sem, da bo vsako leto večja. Ker so se pogajanja zavlekla, smo pogodbo podpisali malo pred začetkom, prvo dirko v jutranjih urah pa prenašali skoraj brez najav. Vseeno je bil delež gledalcev skoraj 14-odstoten (pod 10 tisoč gledalcev v terminu otroških živ žavov; op. a.), odzivi pa pozitivni, zato smo zadovoljni. Pravi pokazatelj pa bodo dirke, ki bodo na sporedu ob bolj 'normalnih' urah.«
Sicer pa dobrih novic za ljubitelje bencinskih hlapov in tehnične kulture s TV3 še ni konec: »Skupaj s F1 smo kupili še pravice za dirke Formule 2, Porsche Supercup in GP3, o širitvi na druge športne panoge pa za zdaj ne razmišljamo,« pravi Taškar.
Komentatorja DUŠAN LUKIČ in ANDRAŽ ZUPANČIČ
Dušan F1 pokriva že od konca 80. let, ko je bil ob Niku Miheliču urednik na TVS, Andraž pa je bil več kot desetletje neposredno udeležen na dirkah.
Ne bom šel v vsebino in stil, a glas F1 je za Slovenca glas Mirana Ališiča.
Dušan: S tem se ne ukvarjava, ker je to oddaljeno, sem pa tudi dovoj samozavesten, da se mi ni treba. Vsak dela po svoje, tudi jaz imam kakšno napako, a se mi ni treba ozirati nazaj. Najin stil je več tehnike, manj zakulisja, malo bolj umirjeno, paziva, da ne govoriva eden čez drugega in čez govor v prenosu.
Andraž: Malo bolj razumeva gledalce, ker sva bila še do nedavnega predvsem to, zato se lažje postaviva v njihovo kožo.
Dušan: Zdaj nas gledajo ljubitelji F1, zato sva lahko bolj tehnična in komentirava malo bolj za ljubitelje tega športa kot za širše občinstvo, ki se nam bo, upamo, postopno pridružilo. Kako bo naprej, bo odvisno od odzivov; za zdaj so zelo pozitivni.
Zakaj je F1 še vedno zanimiva?
Dušan: Ker je to, tudi po tehnologiji in hitrosti, prvi avtošport. Nikoli ni bila zanimiva kot Nascar, kjer je na vsaki dirki 70 prehitevanj za zmago, bližje je gledalcem, ki znajo ceniti tehnološki vidik, kar prinese tudi kakšno malo manj privlačno dirko.
Andraž: F1 je posel. Včasih so dirkali »garažisti«, zdaj pa je to imperij, ki bi ga novi lastniki radi spet približali ljudem.
Kako pa? V Evropi je le še 9 od 21 dirk.
Andraž: S tem mogoče niso najbolj zadeli, ker ta šport je res najboj »doma« v Evropi. V Aziji nimajo take tradiciji in se težje povežejo z njim.
Dušan: Vseeno pa v globalnih časih ne moreš ostati prav zelo »evrocentričen«. V Aziji živi šestkrat toliko ljudi kot v Evropi in že ob majhnem deležu je število gledalcev precej večje. F1 je svetovna znamka. Mogoče ne bodo poznali dirkačev in pravil, a kjerkoli jo boš omenil, je velika verjetnost, da jo kdo pozna kot pojem za vrhunsko dirkanje.
Pa je res? V tem delu sveta večkrat vidimo na odbijaču številko 46 kot karkoli iz F1.
Dušan: Moto GP je zgodba zase. Dokaz lahko narediš, če dobro upravljaš dirkaško serijo in pustiš, da so dirkači zanimivi. Ves ekosistem je narejen za šov. Kot Nascar. Tam so vrhunski dirkači, to je veliko več kot vožnja v krogu. Je pa ves sistem narejen tako, da je zanimiv za gledalce. Formula ima težave, ker ima nekaj velikih moštev izrazito veliko denarja. Ferrari zato grozi z izstopom in Andraž pravi, da ni F1 brez Ferrarija, s čimer se ne strinjam.
Andraž: Potrebujejo drug drugega. V Moto GP je zvezda Rossi, v F1 pa so zvezde tudi moštva.
Dušan: Lewis Hamilton je zagotovo zvezda v saksonskem svetu. Njegov stil, nastopi in obnašanje nam mogoče niso domači, a on je zvezdnik. F1 ima zvezde na posameznih trgih, nima pa globalne zvezde, kot sta bila Schumacher ali Senna, ker je to še vedno elitistični šport. Vedno namigujejo, da je oče sinu kupil sedež v F1. Oprostite, a noben denar ti ne pomaga priti v F1, če nisi brutalno dober voznik. Andraž pozna veliko dirkačev, tudi takih, ki so plačali, a če nisi hiter, ne gre.
»Dirke morajo biti nevarne. Ljudi vedno pritegne element gladiatorstva.«
Andraž: Saj so taki, ki so prišli, odpeljali dirko ali dve, zdaj pa jih nikjer več ni, a praviloma je treba biti res dober. Že ko si enkrat na dirki v živo, dobiš občutek, kako hitri so ti avti, ko si v zakulisju, pa vidiš, kako brutalen šport in posel sta to. Tam ne moreš preživeti le z denarjem. Moraš biti popoln dirkač, poslovnež, obvladati kar nekaj stvari in imeti dober PR. Senna in Schumacher sta to obvladala, zdaj pa takih zvezd ni. A tu so zvezde tudi moštva, ki zelo negujejo zgodovino in ikone. To je šport prihodnosti, ki ima močne vezi s preteklostjo, in te zgodbe izpred 30 let ali več radi slišijo tudi mladi dirkači.
Dušan: V F1 imajo močan vpliv velika moštva. Ta si ne želijo, da bi bila glavna zgodba, kdo je svetovni prvak med vozniki, ampak konstruktorski naslov. Poleg tega pa obstajajo globalni zvezdniki le v športih, ki imajo v sebi nekaj gladiatorstva in velike dvoboje. Saj v tenisu ali nogometu je enako. Malo več prehitevanj na stezi bi pripomoglo k temu – da lahko tekmeca »zatolčeš« v živo pred gledalci. Iz tega se rodijo legende. Zdaj pa, ali se bo to zgodilo, v kar dvomim, ali pa bo F1 našla kompromis med tem, da je pomembna za proizvajalce in zanimiva za gledalce. Pravzaprav pa je vprašanje, kakšno formulo bomo ob zdajšnjih trendih v avtomobilizmu sploh gledali čez deset let.
Bosta šla na kakšno dirko?
Dušan: Komentirava iz Ljubljane, kar nama ustreza, saj počneva še nekaj drugih stvari in si ne moreva privoščiti, da bi bila skoraj 21 tednov na leto od doma. Je pa danes na voljo toliko virov, da je včasih celo bolje sedeti ob telefonu in dveh prenosnikih.
Andraž: 13 let sem hodil po dirkah, se gibal po zakulisju, a je zelo naporno. Dobro se sliši, da greš v Avstralijo ali Sao Paulo, a to pomeni 20 ur letala, tam pa vidiš še hotel in dirkališče. Ne greš sedet pod palmo. Lahko pa tam zbereš veliko informacij in si v stiku s temi ljudmi. Ko potrebuješ kakšno informacijo, ti prej odgovorijo, če te poznajo.
