»Če TrNOVfest ne bo rentabilen, bo moj prvi in zadnji!«
»S strahom opažam, da je festival Trnfest ali TrNOVfest, kakor vam je ljubše, precenjen. Staro upehano kljuse, ki je bilo nekoč paradni konj Ljubljane, je cena, ki jo mora plačati prav on, in to zaradi zdrah, ki jim ne namenjam več niti sekunde svojega časa. Kar zadeva mene, če letos ne bo rentabilen, če ne bodo poplačani vsi stroški njegove izvedbe, bo moj prvi in zadnji. Naredili smo vse, kar je bilo v naši moči. Zdaj so na vrsti le še obiskovalci,« pravi Iztok Kurnik, programski vodja Centra slovanskih kultur France Prešeren. Festival sicer letos poteka na dvorišču Karunove 14 v ljubljanskem Trnovem od 1. do 31. avgusta.
Kdaj ste se začeli ukvarjati z organizacijo koncertov?
Z organizacijo dogodkov in koncertov se ukvarjam nekje od leta 1990.
Katere izvajalce ste »pokrivali«?
Ko razmišljam, je za mano že več kot tisoč prireditev. Morda 1100, 1200. Kdo še šteje? (smeh) Med tem časom se je zrvstilo veliko različnih umetnikov in izvajalcev. Seznam bi bil predolg, če bi želel vse našteti.
Kakšno je bilo stanje na slovenski sceni, ko ste začeli s svojim delom?
Ljudje imamo vedno občutek, da je bilo včasih bolje, lažje in ceneje. Nekaj verjetno je na tem, a tehtne primerjave je težko delati na hitro, kratko, nekako čez palec. Morda je res, da se je nekoč manj gledalo v telefone in denarnice, več se je družilo. Tu nam pravzaprav ne pomaga nobena aplikacija. Ne Tinder ne Netflix. Včasih si moral ven, da koga spoznaš, danes le še tipkamo po telefonih. Telefon v povezavi s spletom je edina neobdavčena droga in posledice so ... Ni zanemarljivo niti dejstvo, da je bila v začetku mojega dela aktivna generacija številčnejša. Takrat je bilo 30.000 rojstev, pri poznejši generaciji 20.000. Kar se seveda pozna. Lahko bi našteval v nedogled, seznam je večplasten.
Kaj se je zdaj spremenilo?
Ogromno. A nekako velja, da se v Sloveniji enkrat v obdobju desetih let rodi nova glasbena zvezda. To nekako še vedno velja. Trg se neprestano spreminja, tudi glasbeni. Jaz sem ponovno aktiven šele zadnjega pol leta, tudi sam še opazujem, kako drugačen je.
Trnfest ali TrNOVfest je že tradicionalna prireditev ... Kdaj se je zgodil prvi?
Letos je 28. leto. Torej pred 28 leti.
Najvidnejši izvajalci, ki so v vseh teh letih nastopili?
Sam do letos nisem nikoli sledil ali sodeloval z nekdanjimi organizatorji. Ne upam naštevati iz glave. Skoraj zagotovo bi se zmotil in koga pozabil.
Letos je TrNOVfest nekoliko drugačen. Obiskovalci bodo namreč morali kupiti vstopnico. Je to sploh vstopnica, glede na to, da je cena le pet evrov?
Vstopnica oziroma konzumacija je bila za nas logična posledica. V preteklih 28 letih festivala do danes se je zgodilo nešteto sprememb. Pred 28 leti je bilo veliko manj prireditev v Ljubljani, zato so pogovorno in fizično ljudje prišli na festival. Danes, ko je v Ljubljani med poletno sezono le v petek več kot 300 dogodkov, je seveda razpršenost ljudi večja, upoštevajoč zgoraj omenjeno manj številčno generacijo. Tu je še staranje »zvestega« občinstva, ki se danes spogleduje z iskanjem varsta, preden se sploh lahko odloči, na kateri dogodek se bo odpravilo. Mladi so zgodba zase. Lahko nadaljujeva z razpisi, kulturnimi podporami, podporo MOL-a in še veliko je tega. Žal smo bili že lani, ko vstopnine oziroma konzumacije še nismo imeli, zavrnjeni kot »komercialni« festival. Smo res bili, smo postali letos, sploh smo? Debata o tem bi bila predolga. Dejsto je, da imamo program, dolg 31 dni, v katerem se zvrstijo vsaj trije dogodki dnevno. Cena mesečne vstopnice znaša 90 evrov, v njo je vključenih 31 brezplačnih pijač. Za primerjavo: to sta dve ali največ tri vstopnice za koncert v Križankah ali Centru urbane kulture Kino Šiška, recimo. Da o ceni vstopnic na glasbenih festivalih sploh ne govorimo.
Zakaj ste se odločili za ta korak?
Retorično vprašanje. (smeh) Kdor se vsaj malo spomni zgodovine festivala Trnfest, se verjetno spomni vsakoletnega opevanja »zadnji Trnfest« v roki z vedno negativnim stanjem na računu. Osebno imam do prostora Kulturnega doma Trnovo izjemno spoštovanje. Iskreno verjamem, da je kot tak mnogo večji od mene in celotne ekipe, da je večji in pomembnejši kot vsi lastniki in kulturniki skupaj v njegovi celotni 99-letni zgodovini. Kot takega dojemam tudi njegov Trnfest. Festivala je preprosto škoda, da bi poniknil, ker se sproti ni pravilno razvijal in danes oziroma že nekaj prejšnjih let očitno ni dorasel času. Festival Trnfest ali danes TrNOVfest je za Ljubljano veseli avgust. Ni veliko enomesečnih festivalov, če sploh. Meni osebno ga je bilo škoda, še preden sem sploh imel to čast, da sem lahko sodeloval. Festival in Kulturni dom Trnovo oziroma CSK France Prešeren osebno postavljam mnogo pred osebe, še toliko bolj pravne.
Se ljudje pritožujejo?
Nasprotno. Stanovalci iz okolice na splošno spremembe vidno pozdravljajo. Vidijo napredek, prenovo objekta, dnevni program. Zakaj bi se pritoževali? Pritožujejo se nekateri, ki živijo v vzporednem svetu, ki nima veliko stika z resničnim, še manj s kapitalizmom, ki smo ga izglasovali skupaj. Nekaj opazk je letelo tudi na račun racizma, a se nanje ne oziram. Vsi sosedje iz okolice so dobili brezplačen kupon za kavo pri nas. Na kupon smo dodali verz: »Ne vrag, le sosed bo mejak.« Zdelo se nam je primerno. Smo le CSK France Prešeren. Vabljeni k sodelovanju in na obisk so vsi, ki imajo potrebo po ustvarjanju in seveda željo. Tudi vsi nekdanji ustvarjalci. Nikogar ne zavračamo, želimo si sodelovati z vsemi. Naša omejenost je zgolj velikost dvorane. Lahko je zasedena vsak dan v letu, lahko tudi dvakrat dnevno.
TrNOVfest traja cel mesec ... Kje ste dobili toliko glasbenih izvajalcev?
Bil je lep preizkus uigranosti. Naredili smo ankete, spraševali obiskovalce, koga si želijo slišati in videti. Uresničljive predloge smo uresničili.
Jih je bilo težko »nabrati«?
Načeloma ne. Najhitreje sem se z nekom dogovoril v manj kot dveh minutah.
Kateri od prihajajočih koncertov bo po vaše najbolj obiskan?
Želel bi si, da bi bili vsi. Če ne bo ljudi, če letos festival ne bo »pokril« samega sebe, bo vsaj, kar zadeva mene, zadnji.
Kakšni so glasbeniki, s katerimi delate, oziroma je kateri od glasbenikov, s katerimi delate, zahteven glede nastopa? Zaodrja? Pijače? Hrane?
Nihče ne trpi za tako izrazitimi željami, da bi mi ostale v spominu. Vedo, da nisem tako fleksibilen, da bi si jih lahko privoščili, po drugi strani pa so že dovolj dolgo na odru, da jih niti nimajo.
Kaj se bo zgodilo, če bo padal dež?
Ne bo suše, ki je bila v preteklih letih že težava v Sloveniji. Težave nastanejo tudi s pitno vodo in poljščinami. Grozno.
Celotno prizorišče TrNOVfesta je v celoti pokrito s streho. Vsi naši gostje bi lahko, če bi deževalo, na suhem reševali križanke ali na suhem uživali v dogodkih. To razkošje je všteto v ceno vstopnice. Pet evrov za program, brezplačno pijačo in streho na glavo. Meni se zdi poštena cena.
Kakšna ponudba bo še na TrNOVfestu? Mogoče kulinarična?
Letos bomo imeli nekaj okusnih novosti. Predlagam, da se oglasite, si jih ogledate in preizkusite.
V dneh TrNOVfesta je Trnovo nabito polno. Kaj pravijo stanovalci?
V času festivala že leta ni bilo prave gneče. Stanovalci dogajanje večinoma pospremijo z nasmehom in privoščljivostjo.
Kako je poskrbljeno za varnost?
Po črkah zakonov. Na odru imamo uro. Ob 22. uri najbolj zagnanim izvajalcem na zunanjem odru izklopimo elektriko. (smeh)
Kaj je z anekdoto o sosedi, ki je prišla na Ota Pestnerja?
Neposredna soseda letos praznuje 100-letnico. S Kulturnim domom Trnovo si delita letnico rojstva. Lani si je zaželela, da bi na Trnfestu nastopil Oto Pestner. To željo smo ji izpolnili in od takrat smo še boljši prijatelji. Ravno pred nekaj dnevi nas je spraševala, kdaj se bo začelo dogajati.
