Tatjanina potica
Trojane slovijo po krofih, Bled po kremnih rezinah, na Gradu Otočec pa stavijo na otoško potico, avtorsko delo grajske slaščičarke Tatjane Cerjak. Svojo sladko stvaritev je prvič ponudila v pokušino obiskovalcem tamkajšnjega Festivala velikonočne potice, nam pa zaupala zgodbo o nastanku potice, ki se bo, so prepričani na Gradu Otočec, zapisala v zgodovino in postala del njihove tradicije.
Lahko bi rekli, da je dvaindvajsetletno slaščičarsko mojstrico prav potica pripeljala v Slovenijo. Njeno otroštvo je namreč (poleg lepot naše dežele) priprava te kraljice med sladicami tako navdušila in zaznamovala, da se je, rojena v Nemčiji slovenski mami in očetu, odločila preseliti v domovino svojih staršev. Iz Essna se je lani junija (sama!) preselila v okolico Krškega in si službo poiskala na Gradu Otočec. Slaščičarska mojstrica, ki je že pri koncu osnovne šole vedela, kaj bo njen poklic, zdaj tam navdušuje s svojimi sladkimi kreacijami, med katerimi je na ogled imenitna čokoladna skulptura, na jedilniku pa cela vrsta tort in sladkih grehov čokoladnih ter sadnih okusov.
Seveda ni bilo dileme, kdo bo zamesil otoško potico, ki bo gradu v ponos še v prihodnjih rodovih. Zahtevno nalogo so zaupali Tatjani Cerjak, ji zapovedali, naj gradi sladko zgodbo na lokalnih sestavinah, kot so jabolka, med, orehi in rozine, ter ji prepustili vso umetniško svobodo. Tatjana je zavihala rokave, si v spomin priklicala vse skrivnosti preskušenih mojstric peke (posebej babice in tete Emice Strnišnik), ki jih je včasih občudovala pri pripravi potic, ter mesec dni mešala, mesila in pekla.
Vsi njeni bližnji in tudi sodelavci na gradu so se v tem času do sitega najedli potic. A trud je bil poplačan in za tretji Festival velikonočne potice je bilo vse nared, da se predstavi zmagovalna kreacija – otoška potica. Vsi, ki so jo imeli priložnost poskusiti, so navdušeni nad sočnostjo naribanih jabolk v nadevu in medeno sladkostjo. Na Gradu Otočec so na potico silno ponosni in prepričani, da bo postala njihov zaščitni znak. Kot pravi star dolenjski pregovor: »Potica je prav stara jed, boljše nima celi svet.«
Otoška potica
Sestavine za potičnik premera 36 cm:
Za testo: 600 g pirine moke, 100 g sladkorja, 42 g kvasa, 300 ml mleka, 100 ml olja, 4 rumenjaki, sol, 1 jajce za premaz, sladkor v prahu za posip.
Za nadev: 600 g mletih orehov, 180 g medu, 4 beljaki, 65 g vanilin sladkorja, 250 g rozin, 60 g ruma, 300 g jabolk.
Priprava: Za nadev zavremo mleko in z njim poparimo mlete orehe. Dodamo med in rum. Beljake stepemo z vaniljin sladkorjem. Sneg iz beljakov zmešamo skupaj z orehi. Umešamo naribana jabolka in rozine.
Za kvašeno testo pripravimo kvasec iz kvasa, sladkorja, žlice moke in 300 ml mlačnega mleka. Zmes damo na toplo. Vzhajani kvasec zvrnemo k presejani moki in ga vanjo zamesimo. Dodamo še rumenjake, sol in olje. Testo mesimo toliko časa, da postane gladko. Nato ga pomokamo, pokrijemo s prtom in postavimo vzhajati na toplo. Vzhajano zvrnemo na pomokano desko in razvaljamo. Po testu enakomerno razmažemo nadev in previdno zvijemo. Model za potico namastimo in vanj postavimo zvito testo. Potico postavimo na toplo, da počasi vzhaja. Vzhajano premažemo s stepenim jajcem in jo v srednje vroči pečici (170 stopinj) pečemo 1 uro. Pečeno potico pustimo v modelu, da se malo ohladi. Ko se ohladi, jo zvrnemo na desko, potresemo s sladkorjem v prahu in narežemo.
