Ledena skušnjava, ki premami
Sladoled – najimenitnejša med vsemi sladicami – je vedno bil in vedno bo nepremagljiv vir užitka za vse sladokusce.
Naj bo preprost ali prefinjen, domač ali eksotičen, vroč ali hladen, sladoled velja za prvovrsten vir osvežitve, enkraten zaključek večerje ter pravi zmagovalec med razkošnimi in hkrati tolažilnimi posladki. Zaradi preproste priprave in vsesplošne priljubljenosti je sladoled primeren za vse ljudi in vse priložnosti.
Sladoled je ledeni desert, sestavljen iz mleka, sladkorja, smetane in raznih dodatkov, predvsem sadja in arom. Obstaja mnogo različnih okusov, največ je sadnih.
Pravega sladoleda ni mogoče narediti brez veliko smetane.
Smetana za stepanje s svojim naravnim kremnim okusom omogoča pripravo najboljšega sladoleda, še posebno če ji dodamo kavo, karamelo ali čokolado. Za vaniljev sladoled, ki je najbolj priljubljen na svetu, moramo nujno uporabiti smetano s čim večjo vsebnostjo maščobe, vendar moramo biti previdni, saj lahko zaradi visoke vsebnosti mlečne maščobe sladoled po okusu in sestavi spominja na maslo, še posebno, če je preveč stepen. Treba se je izogibati smetani, pridobljeni z visoko toplotno obdelavo.
Če pripravljamo sladoled doma, se izognimo posnetemu mleku, ker ima zelo malo maščob in je zato vodenega okusa. Raje uporabimo polnomastno mleko, ki je odlično za pripravo okusnega sladoleda. Primerno je tudi kozje mleko, ki je nekoliko močnejšega in bolj aromatičnega okusa.
7 neverjetnih dejstev o sladoledu
Ali ste vedeli, da je rimski cesar Neron ljubil sorbet, narejen iz rožne vode, vrtnic in malin, in da lahko v Münchnu uživate v sladoledu iz piva?
1. Kdo je izumil sladoled?
Italijanski sladoled – gelato – uživa sloves najboljšega na svetu. Vendar sladoleda niso izumili Italijani, temveč Kitajci pred več kot tri tisoč leti. Tamkajšnji vladarji so prvi imeli priložnost uživati danes najbolj priljubljeno sladico. Vprašanje je, kako jim ga je uspelo narediti, saj takrat še niso poznali zamrzovalnih skrinj. Takrat, ko so se želeli posladkati in osvežiti, so jim kuharji v sneg, ki so ga prinesli iz planin, vmešali sadje, vino in med. Tako pripravljen sladoled je bil še najbolj podoben danes znanemu sorbetu.
Prvi Evropejec, ki je okušal ledeno kremo, je bil Marco Polo. V 13. stoletju je ta beneški popotnik iz Kitajske v Italijo prinesel recept za sladoled. Po tem receptu so v sneg umešali jakovo mleko in tako dobili bolj kremasto teksturo. Dodajanje mleka v sneg se je tako prijelo, da so se italijanski bogataši kmalu sladkali s tem zamrznjenim mlekom, pozneje pa se je to razširilo še drugod po stari celini, zato mnogi menijo, da sladoled izvira iz Italije.
2. Kaj so Venezia, Dolomiti in Cortina?
Sladolednice po svetu imajo nešteto eksotičnih imen, med njimi so najbolj razširjene Venezia, Cortina in Dolomiti. Priljubljenost Venezie je verjetno posledica dejstva, da so bile Benetke rojstno mesto Marka Pola. Cortina je kratka različica italijanskega smučarskega središča Cortina d'Ampezzo, ki je v Dolomitih. Prva nemška generacija italijanskih proizvajalcev sladoleda pa izhaja iz Dolomitov. Sladoled v Nemčiji slovi kot najbolj priljubljena osvežilna sladica. Zato ni čudno, da je nemška nogometna zvezda Lukas Podolski v Nemčiji pred dvema letoma odprl svojo sladolednico Ice Cream United.
3. Povejte mi, kateri je vaš najljubši okus, in povem vam, kdo ste.
Nekateri ljudje so poskušali sladoled povezati s posebnimi značilnostmi osebnosti in so celo ustvarili tako imenovani sladoledni horoskop.
V skladu s to »znanostjo« so ljubitelji vaniljevega sladoleda zanesljivi in zvesti ter sposobni obdržati skrivnosti. Ljubitelji jagodnega sladoleda pa so naporni, vendar pametni.
Če eden od partnerjev obožuje jagodni sladoled, drugi pa limoninega, lahko pričakujemo, da bo njun odnos trajal večno. Če pa en partner prisega na čokoladni sladoled, drugi pa na mocco, se preprosto ne ujemata. Svetujemo vam, da tega ne jemljete preveč zares.
4. Kje na svetu pojedo največ sladoleda?
Sladoled je izdelek, ki ga cenijo po vsem svetu. V industrijsko razvitih državah je njegova letna poraba na prebivalca med 5 in 23 litri. Posledica tako velike porabe je vedno bolj pestra ponudba okusov in različnih vrst sladoleda. Za večje proizvajalce je sladoled zelo zanimiv proizvodni izdelek, saj se njegova cena v večini primerov prosto oblikuje, kar ne velja za druge mlečne izdelke.
Največ sladoleda pojedo na Novi Zelandiji, v ZDA, Avstraliji, Finski, Švedski, Italijani so po potrošnji šele na šestem mestu. Največ sladoleda se proda ob nedeljah, poraba je največja v juliju in avgustu. Največ ga pojedo otroci med 2. in 12. letom ter odrasli, stari nad 45 let.
5. Kakšen je najbolj ekstravaganten sladoledni okus?
Vaniljev, čokoladni in jagodni sladoled se lahko zdijo precej dolgočasni v primerjavi z drugimi, bolj ekstravagantnimi okusi, med katerimi naj omenimo karamel-fleur-de-sel, čili-čokolada, jogurt iz breskev in kardamoma, svež rožmarin ali rabarbara in ingver.
Za ustvarjanje novih vrst sladoleda ni omejitev, obstaja tudi hruška z žganjem in parmezanom. Münchenska sladolednica Matthias Münz ponuja celo sladoled, narejen iz bavarske telečje klobase in rjavega piva.
Sladoled je lahko različnih okusov, ki se močno razlikujejo po državah. Na Japonskem ližejo sladoled z okusom po hobotnici, škampih, fižolovi juhi, paradižniku, Angleži obožujejo sladoled z okusom slanine in jajc, Arabci pa izdelujejo sladoled iz kameljega mleka.
Očitno je, da kupci najdejo skoraj vse, kar nekako gre skupaj – celo sladoled, ki vsebuje zlato.
6. Katere so glavne sestavine sladoleda?
Osnovni recept za sladoled je sladkor, mleko in smetana, sorbeti pa vsebujejo sladkor, vodo in sadje. Ob tem običajno niti ne pomislimo, da zaužijemo ogromno sladkorja, maščob (iz mleka) in umetnih sestavin. Mlečni sladoled izdelujejo iz pasteriziranih ali steriliziranih sestavin mleka. Vsebuje: najmanj 2,5 % mlečne maščobe, 7,5 % nemastne mlečne suhe snovi, od 18 do 21 % sladil in drugih ogljikovih hidratov, od 35 do 38 % skupne suhe snovi, do 0,5 % emulgatorjev in stabilizatorjev.
Sadni sladoled izdelujemo iz sadja. Vsebuje: od 26 do 35 % sladkorja in drugih ogljikovih hidratov, od 26 do 35 % skupne suhe snovi, 0,5 % emulgatorjev in stabilizatorjev.
Bodimo iskreni – z vsemi maščobami in sladkorjem se sladoled ravno ne more pohvaliti kot del zdravega obroka. Kepica običajno vsebuje okoli 120 kalorij, lonček sorbeta pa le 50 kalorij.
7. Lahko se vam zgodi »zamrznitev možganov«, ko jeste sladoled.
Prav tako je znano, da sladoled (in sorbet) povzroča zamrznitev možganov. Ni vam treba skrbeti, če ste ga doživeli, saj to stanje pogosto doživlja veliko ljudi. Ta pojav se pojavi kot živčni odziv na hladni sladoled, ko vstopi v usta. Čeprav se imenuje zamrznjeni možgani, v resnici ni motenj v možganih med uživanjem sladoleda. Deli telesa, ki jih prizadene hladen sladoled, so krvne žile. Zamrznjeni občutki in glavoboli se po navadi čutijo na čelu manj kot pet minut.
8. Pravila za izdelavo dobrega sladoleda
Na kakovost sladoleda vpliva vrsta dejavnikov: kakovost in izvor surovin, delež posameznih sestavin, dovršenost proizvodnje, povpraševanje, konkurenca, uradni predpisi, stroški in lokalne reference, ki določajo merila za »najboljši sladoled«.
Poznamo pet temeljnih pravil za izdelavo dobrega sladoleda: kakovostne surovine, intenzivno mešanje, karakteristični okus, vonj in barva, moderni stroj in postrežba s končno dekoracijo.
Recepti
Pri sestavi receptov moramo upoštevati vrsto surovin, njihov vpliv na sestavo sladoleda in način njegove priprave. Recepture lahko spreminjamo glede na surovine, ki jih imamo na voljo, vendar pa moramo vedno upoštevati tudi kakovost izdelka. Za vas smo pripravili nekaj izbranih ledenih sladic.
Sladke košarice s sladoledom
Te valovite košarice so kot nalašč, da v njih postrežemo sladoled.
Sestavine:
115 g masla
50 g sladkorja
6 jedilnih žlic javorjevega sirupa
90 g moke
50 g mandljevih lističev
50 g drobno nasekljanih glaziranih češenj
2 jedilni žlici nasekljanih rozin
1 jedilna žlica drobno nasekljanega ingverja
pribl. 750 g sladoleda po vašem okusu
stepena smetana
Priprava:
Pečico segrejemo na 190 stopinj. Dva velika pekača obložimo s papirjem za peko in rahlo premažemo z maslom. Odmerjeno količino masla damo v majhno posodo z debelim dnom ter dodamo sladkor in javorjev sirup. Kuhamo, dokler se maslo ne stopi. Odstranimo z ognja in vmešamo moko, mandlje, češnje, rozine in ingver.
Po žlico mešanice damo na oba konca enega pekača in ju s hrbtno stranjo žlice razmažemo na dva kroga s premerom 13 cm.
Pečemo 5 minut, da se kroga razširita – videti sta kot čipka temno zlate barve. Medtem oblikujemo še več krogov na drugem pekaču, pripravljenem za v pečico.
Piškote približno 2 minuti pustimo na pekaču, da se nekoliko strdijo. Z lopatico hitro dvignemo en piškot in ga položimo prek obrnjenega modla. Piškot po stenah modla nežno oblikujemo v valovito košarico. Nato oblikujemo še drugega.
Piškote pustimo stati približno dve minuti, da se ohladijo, nato jih previdno dvignemo z modlov. Enako pripravimo in oblikujemo preostalo mešanico za piškote, tako da dobimo osem košaric.
Košarice napolnimo s sladoledom. Po želji okrasimo s smetano, čokoladnimi ostružki, meto in poljubnim sadjem.
Nasvet: Če se vam zdi, da bodo košarice razpadle, jih za nekaj časa pustite na pekaču, da se nekoliko strdijo. Če se začnejo drobiti, še preden vam jih uspe oblikovati, jih za trenutek postavite nazaj v pečico, da se zmehčajo.
Pečene banane s sladoledom
Pečene banane so najboljši dodatek slastnemu vaniljevemu sladoledu, prelitemu z omako iz javorjevega sirupa. To sladico je mogoče pripraviti hitro in preprosto, je dobrega okusa in lepega videza.
Sestavine:
4 velike banane
1 jedilna žlica limoninega soka
4 velike kepice vaniljevega sladoleda
Za omako:
25 g masla
3 jedilne žlice javorjevega sirupa
2 jedilni žlici limoninega soka
Priprava:
Pečico segrejemo na 180 stopinj. Banane položimo v pekač in jih premažemo z limoninem sokom. Pečemo jih približno 20 minut, da se ob nežnem dotiku nekoliko vdrejo.
Medtem pripravimo omako. V majhni posodi stopimo maslo. Dodamo sirup in limonin sok ter ob mešanju kuhamo še 1 minuto.
Banane razpolovimo. Preložimo jih na servirne krožnike in postrežemo s kepico sladoleda ter prelijemo z omako. Po želji okrasimo še s stepeno smetano.
Gratinirane breskve s sladoledom
Čudovita in preprosta sladica, v kateri se prepletajo okusi breskev, lešnikov, sladoleda in muscovada. Uporabimo velike, zrele breskve, ki imajo dovolj prostora za nadev.
Sestavine:
4 velike breskve
1 jedilna žlica limoninega soka
120 ml globoko zamrznjenega sladoleda
50 g zmletih lešnikov
3 jedilne žlice svetlega rjavega sladkorja muscovado
Priprava:
Segrejemo žar. Breskve razpolovimo in odstranimo peško. Odrežemo delčke zaobljenih strani breskev tako, da se ne zibajo, ampak trdno stojijo na površini.
Obrezane površine premažemo z limoninim sokom in preložimo breskve v plitvo ognjevarno posodo. Pečemo 2 minuti. Odstavimo, vendar pustimo žar vključen.
S kavno žličko napolnimo breskove polovice s sladoledom, zlasti na sredini. Posujemo z lešniki in sladkorjem muscovado in jih postavimo nazaj pod vroč žar za 1 do 2 minuti, da se sladkor stopi, sladoled pa se šele začenja topiti. Postrežemo takoj.
Ledeni vaniljev brulée
Te sladice je najboljše zamrzniti v desertnih skodelicah. Preden jih postrežemo, jih potresemo s sladkorjem in pogrejemo pod žarom, da vrhnja plast karamelizira.
Sestavine:
1 vaniljev strok
600 ml polnomastnega mleka
50 g riževih kosmičev
drobno nastrgana lupina 2 limon
150 g sladkorja
300 ml smetane za stepanje
sladke maline
Priprava:
Vaniljev strok z nožem razpolovimo po dolžini in ga damo v posodo. Vlijemo mleko in dodamo riževe kosmiče. Pustimo počasi vreti od 8 do 10 minut, da začnejo postajati kašasti.
Vaniljev strok vzamemo iz posode in odstranimo semena. Vrnemo jih v posodo in vmešamo limonino lupino ter 6 jedilnih žlic sladkorja. Pustimo, da se ohladi, nato vmešamo smetano.
Ročna priprava. Mešanico zlijemo v posodo, primerno za zmrzovanje, in zamrznemo za 6 ur, da se strdi. Vmes jo dvakrat stepemo z vilicami ali električnim mešalnikom, da zdrobimo ledene kristale.
Priprava z napravo za sladoled. Mešanico stepamo v napravi za sladoled, dokler se ne strdi toliko, da ga lahko oblikujemo v kepice.
Mešanico razdelimo v šest 150-mililitrskih desertnih skodelic, odpornih proti vročini, in zamrznemo za vsaj 3 ure, da se strdi. Na debelo potresemo s preostalim sladkorjem in 5 minut grejemo pod segretim žarom, da sladkor karamelizira. Postrežemo z malinami.
