Pelji me na luno
Dejansko se prične vse s songom, ki ga je leta 1954 naredil Bart Howard, nato pa ga je zapela Kaye Ballard. Komponiran je bil v tridelnem taktovskem načinu (kot valček), producent Quincy Jones pa ga je spremenil v štiridobnega – in takšen je ostal vse do danes. Skladbi je originalno naslov Fly Me to the Moon, prvotni naslov pa je bil In Other Words (prev. Z drugimi besedami). Zato je naslov filma Pelji me na luno (Fly Me to the Moon).
Posnetek te pesmi v izvedbi Franka Sinatre (1964) je postal tesno povezan z Nasinim vesoljskim programom Apollo. Kopija pesmi je bila predvajana na prenosnem kasetofonu Sony TC-50 na misiji Apollo 10, ki je krožila okoli Lune, in tudi na Apollu 11 pred prvim pristankom na Luni. Povezava pesmi z Apollom 11 je bila ponovljena mnogo let pozneje, ko jo je Diana Krall zapela na slovesnosti ob 40. obletnici misije in tudi na spominski slovesnosti poveljnika misije Neila Armstronga leta 2012. Torej – skladbo je potrebno poznati.
K filmu: marketinška mojstrica Kelly Jones (Scarlett Johansson), ki jo Nasa najame, da ji izboljša javno podobo, močno zmede že tako težko nalogo vodje izstrelitve Cola Davisa (Channing Tatum) in iskrice začnejo leteti na vse strani. Ko Bela hiša presodi, da je misija prepomembna, da bi spodletela, Kelly naročijo, naj za vsak primer uprizori rezervni (filmski) pristanek na Luni. S tem pa se pričnejo tudi vse govorice, ki še do danes niso potihnile: pristanek na Luni naj bi bil zrežiran na Zemlji, sodeloval pa bi naj veliki Stanley Kubrick (in v filmu se ga celo omeni).
Film je nekoliko zabaven prikazen celotne misije in zmede, je poln namigovanja na mnoge znane scenarije, režiser Greg Berlanti pa si je dovolil tudi nekaj resničnih citatov. Filmsko glasbo podpisuje Daniel Pemberton, znano ime mnogih akcijskih filmov. In mesec julij je itak obletnica prvega pristanka tam gori. Majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo, je rekel Neil Armstrong, ko je v nedeljo, 20. julija leta 1969 stopil na Luno. Se spomnite?
