So telefoni in WiFi krivci za bolezni?
Vsepovsod lahko opazimo velike plakate, ki oglašujejo še več prenosa podatkov, še hitrejši internet in še zmogljivejšo telefonijo, nikjer pa ni videti plakatov o nevarnosti, ki jih ta tehnologija prinaša. Je to res zanemarljivo?
Zagotovo je možnost uporabe brezžičnega interneta obrnila svet na glavo, tako v pozitivnem kot v negativnem smislu. Informacije, ki jih v danem trenutku potrebujemo, imamo takoj pri roki. Pri načrtovanju poletnih izletov ne potrebujemo več velikih zemljevidov, saj imamo GPS, kar pomeni, da se lahko v vsakem trenutku pravilno usmerimo proti kraju, kamor smo namenjeni, ne da bi se izgubili. Izbiro restavracij in njihovo ponudbo si lahko ogledamo kar na telefonu, še preden stopimo skozi vrata restavracije in nas natakar vpraša: »Bi kaj popili?« Vendar ima doba brezžičnega interneta tudi temno plat – negativno vpliva na zdravje.
Izpostavljenost sevanju
Vsakdo ima prenosni telefon, na skoraj vseh območjih je na voljo brezžični internet, visoko nad nami krožijo sateliti, okoli nas so posejane vse mogoče bazne postaje. Medtem pa znanstveniki bolj ali manj zaskrbljeno javnost mirijo, da so elektromagnetna polja, ki smo jim izpostavljeni, nevarna le, ko presežejo določen prag. A kljub vsemu je posledice možno čutiti. Zaradi električnih delcev, ki plujejo po zraku povsod okoli nas, naj bi poleg glavobolov, utrujenosti in padca odpornosti ekstremno naraslo število primerov avtizma, rakavih obolenj, srčno-žilnih bolezni, neplodnosti, možganske bolezni …
Mobilnik nevarnejši od WiFi-ja
Če ste mislili, da je signal, ki ga oddaja modem, močnejši, ste se zmotili. Sevanje brezžičnih usmerjevalnikov je veliko manjše kot sevanje mobilnih telefonov. Oddajna moč prenosnega telefona je 2 W, moč WiFi-ja pa 0,1 W. Poleg tega brezžičnega usmerjevalnika nimamo pri sebi, ob telesu, in že na razdalji 20 centimetrov izgubi večino moči, en meter stran od nas pa je njegovo sevanje tako rekoč zanemarljivo oziroma na ravni splošno onesnaženega okolja z mikrovalovi.
Kaj vse seva?
Viri visokofrekvenčnega EMS so v bivalnem okolju predvsem radijski oddajniki, GSM-aparati, UMTS-mobilniki, bazne postaje za mobilno telefonijo, mikrovalovne pečice in brezžični omrežni vmesniki. Če ustrezajo številnim standardom, sevajo vsaj stokrat manj od zakonsko dovoljenih vrednosti. Med nizkofrekvenčne električne naprave pa spadajo transformatorji in daljnovodi, kjer se z oddaljenostjo sevanje zelo močno zmanjšuje in na razdalji nekaj deset metrov ni škodljivo. Nevarne so le transformatorske postaje, ki jih imamo v kleti, neposredno nad njimi pa so stanovanja.
