Zelišča malo drugače - šipek
Šipek (Rosa canina) je do dva metra visok grm z značilnimi zelenimi ali rdečkasto nadahnjenimi mladimi vejami, ki so prvo leto pokončne, že drugo leto pa se upognejo v širokem loku. Porasle so z ostrimi, nazaj ukrivljenimi trni.
Premenjalno nameščeni listi so razdeljeni v pet ali sedem jajčastih lističev z ostro napiljenim robom. Vsak list ima dva prilista.
Veliki rožnati ali beli cvetovi rastejo posamič iz zalistij ali v maloštevilnih češuljah na koncu vej. Šipek cveti od maja do julija. Številni oreškasti plodovi, ki jim napačno pravimo seme, so ugreznjeni v omesenelo jajčasto cvetišče, ki je, ko dozori, rdeče barve in predstavlja navidezni plod – šipkovo jagodo.
Uspeva skoraj po vsej Evropi in zanesli so ga tudi v Ameriko. Raste ob robovih gozdov, v živih mejah, po gmajnah med drugim grmovjem in po vrtovih.
Preberite tudi: Preženite jesensko melanholijo. Kliknite TUKAJ!
Učinkovine
V posameznih plodovih so vitamini A, B1, B2, C, E, P, F in K, čreslovina, pektin, sluzi in sadne kisline, v cvetovih eterično olje, v listih pa so poleg vitaminov, sluzi in čreslovin tudi rudninske snovi. Plodovi vsebujejo tudi malo vanilina. Zdrobljene dodajamo vsem vrstam šipkovega čaja za prijeten vonj.
Nabiramo liste, cvetove in navidezne plodove, včasih pa še šipkove šiške, ki nastanejo, če šipkova šiškarica (žuželka) leže jajčeca v šipkove veje.
Šipek poživlja presnovo, dviga telesno odpornost, je milo odvajalno sredstvo, pospešuje odvajanje seča, ne da bi dražil ledvice, in okrepi organizem ob spomladanski utrujenosti. Zato naj bi postal stalna sestavina vsakdanje hrane. Listi so kvalitetna sestavina osvežujočih čajev; če jih pred sušenjem nekaj dni fermentiramo (nekaj dni jih pustimo na kupu, da dodobra ovenejo), dobijo značilen vonj. Dobro čajno mešanico dobimo, če fermentiranim šipkovim listom primešamo enake količine prvenca in liste rdečega jagodnjaka ter polovično količino šipkovih cvetov.
Zavretek iz šipkovih šišk je učinkovito poživilo za šibke stare ljudi in rekonvalescente. Če z njim umivamo rane, se hitro in lepo zacelijo. Pospeši tudi zdravljenje vročinskih mehurčkov na ustnicah in v nosu. S sokom, ki ga iztisnemo iz svežih cvetnih listov, umijemo utrujene oči z vneto očesno veznico. Lahko napravimo tudi obkladek: s sokom prepojimo kosma vate in si ju položimo na oči.
Najpogosteje seveda uporabljamo navidezne šipkove jagode, ki jih nabiramo, ko so popolnoma zrele. Predelamo jih v marmelado, sirup, šipkovo vino ali liker. Lahko pa jih tudi samo posušimo in uporabimo za čaj, ki je okusen in učinkovit.
Šipkov liker
Liter zdrobljenih svežih šipkovih jagod namočimo v litru domačega sadnega žganja in pustimo na toplem dva tedna. Nato odcedimo tekočino skozi gosto bombažno krpo, ki zadrži dlačice, in prilijemo liter in pol prekuhane vode, v kateri smo raztopili ½ kg sladkorja ali ½ kg medu. V kozarcu vode posebej kuhamo pet minut ščep zdrobljenih plodov, tekočino odcedimo skozi krpo in jo dodamo likerju. Shranimo ga v dobro zaprtih steklenicah. Uživamo ga po žlicah, dvakrat dnevno; okrepi in poživlja.
Šipkova marmelada
V lonec damo ½ kg očiščenih šipkovih jagod, brez zrnc in dlačic, 35 dag sladkorja, sok ene limone in 15 žlic sadnega kisa. Posodo pokrijemo s čisto krpo in pustimo zmes stati toliko časa, da se sladkor popolnoma raztopi. Nato marmelado kuhamo pol ure in še vročo damo v kozarce, ki jih neprepustno zapremo. Sladkor lahko nadomestimo z medom.
Glavni učinek: poživlja presnovo, dviga odpornost.
