Diabetiki, pazite se gripe in viroz!
Diabetes je bolezen, ki (dolgo) ne boli. Šele huda žeja, neprespane noči zaradi nenehnega lulanja, suha usta, občutek nemoči in podobni znaki prisilijo bolnike, da se oglasijo pri zdravniku.
Nedavno odkritje hrvaških znanstvenikov
Mnogim odkrijejo diabetes tipa 2 ali pa tudi prediabetes, torej stanje pred sladkorno, na preventivnih zdravniških pregledih, se pa tudi zgodi, da se diabetik zruši, kot da ga je zadela kap. Seveda se bolniki skušajo izogniti vsemu, kar bolezen poslabšuje, a očitno se bo treba še posebej varovati v obdobju gripe in viroz, saj so hrvaški znanstveniki ugotovili, da so te bolezni za diabetike nevarne. Roko na srce, to nekateri sladkorni bolniki vedo tudi brez znanosti.
Sladkorna bolezen ima nekatere neprijetne posledice, med njimi so srčno-žilne bolezni, odpoved ledvic in pešanje vida, posebej neprijetno je, da se rane težko celijo, zaradi česar se je treba varovati poškodb, pa tudi operacije so težje izvedljive. Diabetiki, ki si redno merijo krvni sladkor, to pa so predvsem tisti na inzulinu, tudi sami vedo, da imajo med prehladom in gripo v krvi več sladkorja, čeprav zaradi pomanjkanja apetita skoraj ne jedo. Torej bi morali imeti (logično) v krvi malo sladkorja. Podobno učinkujejo stres in neprespane noči, običajno se oboje kar združi – nakopičijo se hormoni, ki zahtevajo akcijo (beži ali se brani, gre za vzorec iz pradavnine), v kri se zlije veliko sladkorja, ker so možgani prepričani, da telo potrebuje moč – akcije pa ni. Izkušeni (in ozaveščeni) diabetiki vedo, da se morajo na vsak način umiriti, kar dosežejo z zmernim gibanjem, sprostitvenimi tehnikami in primerno hrano.
In kaj imajo s tem virusi? Tisto, kar sladkorni bolniki že iz izkušenj vedo, so zdaj potrdili znanstveniki z reške medicinske fakultete pod vodstvom prof. dr. Bojana Polića. Pred dnevi so objavili pomembno odkritje, da virusne infekcije pospešijo razvoj diabetesa tipa 2.
V znanstveni literaturi (in izkušnje bolnikov) so sicer že povezovali virusne okužbe s poslabšanjem diabetesa, vendar doslej še ni bilo tovrstnih poskusov. Na reški infekcijski kliniki so naredili pilotsko raziskavo na bolnikih z virusnimi infekcijami in gripo. V študijo je bilo vključenih 31 bolnikov, ki so prišli na kliniko zaradi okužbe. Razdelili so jih v dve skupini – v tiste z normalno in one s povišano težo, nihče pa ni imel niti diabetesa niti prediabetesa. Vzeli so jim kri in ugotovili, da so v akutni fazi bolezni imeli oboji povišan inzulin, pretežki bolniki bolj kot normalno težki, medtem ko je bila raven sladkorja v krvi normalna. Čez tri mesece so jih znova testirali in ugotovili, da se je tudi inzulin normaliziral. Med boleznijo se je torej povišala odpornost celic za inzulin.
Suhe in debele miši. V podrobnejši raziskavi »fenomena inzulin« so znanstveniki delali poizkuse na miših – ene so krmili z nizkokalorično hrano, druge pa z mastno. Vse rejene miši so dobile simptome prediabetesa čez šest, diabetesa pa čez dvanajst tednov. Oboje, zdrave in diabetične miši, so potem okužili z različnimi virusi, ki krožijo med ljudmi. Suhe miši so ohranile normalno raven sladkorja, imele pa so povišan inzulin, kot so to že ugotovili pri ljudeh. Debele miši pa so se na okužbo odzvale drugače – v krvi so imele ne le preveč inzulina, ampak tudi preveč sladkorja, skratka, diabetes se jim je močno poslabšal.
Znanstveniki so tudi odkrili mehanizem, ki povzroča naglo poslabšanje diabetesa – gre za interferon gama (INFgama), ki pospešuje odpornost celic za inzulin. Ugotovili so, da so te celice večinoma v tkivih skeletnega mišičja ali, drugače povedano, na zunanji strani telesa.
Znanstveniki imajo seveda še veliko dela s pogubnim interferonom, toda priporočila za diabetika so že jasna – obvezno bi se morali cepiti proti gripi (tudi če jo vseeno staknejo, poteka brez hujših zapletov), poskrbeti bi morali za svojo imunost z življenjskim slogom in zdravili, predvsem pa se ne bi smeli zadrževati v prostorih z množico ljudi (recimo v čakalnicah), kadar razsajajo bolezni. Kot hudič križa bi se torej morali izogibati priložnostim, da staknejo prehlad, med drugim zato, ker se ga težje znebijo kot zdravi ljudje.
Na svetu je okrog 450 milijonov diabetikov, predvsem v razvitem delu sveta, na Hraškem jih je okrog 250.000, v Sloveniji pa ima to diagnozo več kot 125.000 bolnikov.
