Vse za zdravje na enem mestu
Vsakodnevne navade vplivajo na naše splošno zdravje na dolgi rok; od velike količine časa presedenega na stolu, do zgodnjega groba zaradi poznih prebedenih ur.
Slab spomin zaradi sedenja
Najnovejše raziskave kažejo, da kdor preveč sedi, se v srednjih letih in starosti sooča s težavami s spominom. Preživljanje celih dni sede za računalnikom je povezano s spremembami v možganih, ki so ključni za ohranjanje spominskih funkcij, zlasti tistih za tvorjenje novih spominov. Če se torej hočete v starosti temu ogniti, je treba vstati. Telovadba in gibanje dokazano izboljšujeta možganske funkcije.
Pozno v posteljo, zgodaj v grob
Kdor ponočuje pozno v noč in zjutraj spi še dolgo potem, ko vzide sonce, tvega prezgodnjo smrt. Raziskava v veliki Britaniji je zajela skoraj pol milijona ljudi in izsledki kažejo, da je v naslednjih šestih letih po raziskavi umrlo za 10 odstotkov več ponočnjakov kot jutranjikov. To pomeni, da bedenje pozno v noč slabo vpliva na zdravje, predvsem zmede notranjo uro, cirkadni ritem in s tem povzroči stres pri prilaganju na družbeno dogovorjene urnike. Nočne sove dodatno tvegajo tudi večjo verjetnost za nekatere bolezni, na primer diabetes, psihične motnje, želodčne nepravilnosti, nevrološke motnje in težave z dihanjem. Da bi se lažje približali jutranjim ljudem, znanstveniki priporočajo čim bolj zgodnjo izpostavljenost svetlobi zjutraj, reden urnik spanja in ne predlogo spanje ob koncu tedna.
Urin razkriva pravo biološko starost
Bi iz urina lahko razbrali, kakšna je prava biološka starost našega telesa? Kitajski raziskovalci menijo, da. V urinu so identificirali naravno kemikalijo 8-oxoGsn, ki je je z leti vedno več in ki lahko služi za določanje biološke starosti. Kemikalija nastaja kot stranski produkt poškodb genskega materiala, iz nje pa se poleg biološke starosti razberejo tudi tveganja za nekatere bolezni, na primer artritis, Alzheimerjevo bolezen ali srčno-žilne bolezni. Fizične značilnosti pri biološki starosti in tveganju za bolezni ne igrajo tako velike vloge, saj je na videz mladostni 50-letnik brez sivih las lahko biološko starejši od sivolase babice v 70. letu starosti.
Ljudje, ki jedo zdravo, zavržejo največ hrane
Če jeste zdravo, je to vredno vseh pohval, žal pa tudi nekaj kritik. Ameriški raziskovalci so namreč odkrili, da zdravstveno ozaveščeni posamezniki bolj škodijo okolju: zavržejo več hrane kot tisti, ki se ne držijo tako zdravih jedilnikov. Tako gre v smeti poleg pokvarjenih živil in tistih s pretečenim rokom uporabnosti tudi veliko sadja in zelenjave, ki sta morda že rahlo »načeta«, vendar še vedno užitna. V letih od 2007 do 2014 je povprečen človek v razvitem svetu zavrgel kar 0,5 kg hrane na dan, od tega 39 odstotkov sadja in zelenjave, 17 odstotkov mlečnih izdelkov in 14 odstotkov mesa. Seveda to ne pomeni, da v prihodnje opustite zdravo prehrano. Se je pa nujno poučiti o smotrnem nakupovanju in pripravi hrane kot tudi o razliki med pokvarjenim živilom ter poškodovanim, a še vedno užitnim.
Tatu varuje pred sončnimi opeklinami
Sončne kreme, olja, pršila in celo kapsule nas poleti ščitijo pred soncem. Obstajajo tudi posebne zapestnice, ki nas opozarjajo, kdaj je čas, da si zopet nanesemo zaščitno kremo, ter senzorji za sonce v najrazličnejših oblikah. Pri znamki La Roche Posay pa so naredili še korak naprej: predstavili so samolepilni tatu kot odlično zaščito pred sončnimi poškodbami. Tatu je na koži obstojen do pet dni, povezan pa je tudi z našim mobilnim telefonom, na katerega si naložimo aplikacijo, ki nas prek senzorja s tatuja obvešča o nevarnostih za opekline, moči UV-žarkov in svetuje, kdaj se je bolje umakniti v senco.
