Ali postajate suženj svojih navad?
Se vam zdi življenje monotono? Če ste odgovorili pritrdilno, ste zelo verjetno močno vpeti v svojo vsakodnevno rutino. Pobegnite tej sivini, slecite železno srajco svojih utečenih navad ter globoko vdihnite nov, svež zrak. Dovolj je že nekaj drobnih sprememb, da bo življenje postalo pestrejše, vi pa zadovoljnejši z njim.
Če nismo ravno zamenjali službe, se preselili ali na podoben način spremenili česa temeljnega v svojem življenju, nam bo zvenelo znano: stvari tečejo po utečenih tirnicah, dogodki se ponavljajo, življenje je pravzaprav precej predvidljivo – služba, gospodinjski opravki, celo prosti čas je postal nezmotljivo skladen z urnikom. Občutek, da so si dnevi precej podobni, sčasoma postane težak. Kar samo od sebe se zastavi vprašanje: Ali se nekje na obzorju svetlikaj kaj takega, kar me poživlja, zares veseli in globoko vznemirja? Ključ za intenzivnejše doživljanje življenja, za tako rekoč polnejše življenje, so nove izkušnje, ki v rednih presledkih vznemirijo našo običajno rutino. Te spremembe in novosti so lahko tudi povsem drobne.
Človeku navade ne koristijo
Čeprav ljudje težimo k miru in iščemo varnost, ki jo običajno najdemo v utečeni rutini, pa naši možgani niso narejeni tako, da bi nas to povsem zadovoljilo. Možgani se ob preveč enolično zastavljenem vsakdanu začnejo dolgočasiti in – roko na srce – mi z njimi. Človek ni žival z ustaljenimi navadami, tako trdijo tudi strokovnjaki. Evolucija nas je prisilila v to, da smo pozorni in znamo zbirati informacije, saj nam to pride prav pri soočanju z nenavadnimi okoliščinami ter nas dela pripravljene za vse vrste nepredvidenih izzivov. Zato nam preveč enolično življenje v resnici škoduje: sčasoma nas oropa naše žive radovednosti, zainteresiranosti, odprtosti do sveta, slabi naš elan, navdušenje in, ne nazadnje, veselje do življenja. Možgani ob preveč rutiniranem življenju vključijo avtomatski pilot, rutinirano opravljeno delo pa postane za našega duha in um preprosto nezanimivo. Sčasoma postaneta kar nekako pasivna. S takšno pusto popotnico stopamo v življenje, oropano prave življenjske radosti.
Ključ za intenzivnejše doživljanje življenja, za tako rekoč polnejše življenje, so nove izkušnje, ki v rednih presledkih vznemirijo našo običajno rutino.
Neznano je vir trajne sreče
Našo – rahlo zatohlo – podstreho najbolje prevetrijo presenečenja in novi vtisi. Možgani so veliko bolj veseli, če so zaposleni in se morajo učiti, kot pa če jih silimo, da morajo vsak večer v pasivnem stanju sprejemati predvidljive vsebine. Za trdno in globoko doživetje občutka sreče je potrebna uporaba vseh sto milijard živčnih celic v glavi ter razmišljanje in delovanje po različnih, tudi povsem novih vzorcih. To se dogaja, kadar nam pride na pot kaj novega, nepredvidenega. Učinek je dvojen: ne le da se ustavi izločanje stresnega hormona, poveča se izločanje dopamina, nevrotransmiterja, imenovanega tudi hormon sreče. Bolj po domače lahko rečemo, da je to snov, s katero je pregneteno naše zadovoljstvo. In zato nas nova doživetja tako osrečujejo.
Večkrat presekajmo rutino
Vsakokrat ko spremenimo nekaj utečenega, vnesemo v svoje vsakodnevno življenje svežino. Na primer: za spremembo spimo z glavo na spodnjem koncu postelje. Ali pa s partnerjem zamenjajmo stran postelje. Kupimo si nov parfum. Naročimo čaj namesto kave. Kupimo nekaj eksotične hrane. Obleko za posebne priložnosti oblecimo v sredo.
Poklicna sprememba
Saj ni treba kar takoj menjati službe. Če nas naše dolgoletno delo začenja dolgočasiti, je zagotovo možno v kolektivu urediti kakšno zamenjavo. Opravimo kakšno delo, ki ga je doslej delala kolegica, ona pa naj se loti našega – koristilo bo obema.
Črtajmo pogojnik
Čisto v redu bi bilo v turistični agenciji rezervirati dopust. Treba bi se bilo oglasiti prijateljici. Dobro bi bilo zgladiti napete odnose s sorodniki. Treba je? Dobro bi bilo? Opustimo takšno govorico in razmišljanje! Bom – to je prava beseda. Spontano rezervirajmo izlet za konec tedna. Zagrabimo telefon in vtipkajmo številke. Napišimo sporočilo.
Lepa beseda lepo mesto najde
Jutranji avtobus ima spet zamudo in vsi potniki mrko gledajo v svoje mobilne telefone? Bodimo mi tisti, ki začnemo pogovor z najbližjim sočakajočim. Študija, opravljena v Chicagu, dokazuje, da pridemo na delovno mesto boljše volje, če smo spotoma s kom poklepetali. Velja, tudi če v resnici sploh nimamo volje za pogovor. Prijaznost preprosto deluje!
Vpišimo se v tečaj
Zmeraj enake vaje? Poiščimo najbližji športni klub ter izberimo novo športno panogo: tečaj pilatesa, plesni tečaj, badminton … Naučimo se česa novega, in če to vključuje nov način telesne aktivnosti, še toliko bolje. Možgani bodo poskrbeli, da bo telo preplavljeno s hormonom sreče.
Izlet v neznano
Mnogi prebivalci velikih mest izstopajo iz javnega prevoza na svoji postaji in sploh ne vedo, kam avtobus pelje naprej. Odpeljimo se kdaj do končne postaje. Izstopimo. Raziščimo kraj. Zagotovo bomo našli kaj, kar nam bo všeč: park, klop, prijeten lokal, lepo drevo, zanimivo trgovino, nenavadno arhitekturo …
Preuredimo dom
Je že dolgo, kar smo nazadnje spremenili kaj na stenah svojega doma? Torej je čas za novo sliko. Ali pa spremenimo vrstni red starih. Tudi kakšen kos pohištva lahko premaknemo. Izberimo drobnarijo, ki bo v stanovanje vnesla novo dinamiko: namizno svetilko, vzglavnik v živi barvi, prt s pestrim vzorcem … Stanovanje bo lepše, modernejše, naše sive celice pa se bodo razveselile novega vtisa.
Majhna doživetja, velik učinek
Če si želimo nekaj več pestrosti v svojem vsakdanu, jo lahko pričaramo z majhnimi in preprostimi dejanji. Obe spodaj opisani metodi nam bosta pomagali spoznati, na katerem življenjskem področju se počutimo prikrajšani in kaj si zares želimo.
- Razvijmo vizije za prihodnost
Potrebujemo papir in pisalo ter deset minut časa. Nastavimo budilko! Pomembno: pišimo brez premora! Prvi stavek se glasi: Smo meseca … leta 2024 in jaz živim življenje, ki mi ponuja vse, kar sem si zmeraj želela. Od tod naprej pa zapisujemo, kaj ta uvodni stavek za nas pomeni. Ustavimo se šele, ko slišimo glas budilke.
2. Kako gladko nam teče življenje?
Z navpičnimi in vodoravnimi črtami razdelimo papir na dvanajst enakih polj. Vsako predstavlja področje našega življenja: družina, poklic, ljubezen, hobi, čas zase, šport … Vsako polje pobarvajmo toliko, kolikor se nam zdi, da so naše želje in pričakovanja izpolnjeni. V najboljšem primeru so vsa polja do konca pobarvana. Če ne, bo nazorno in povsem jasno vidno, kje so praznine in na katerih področjih se ne počutimo izpolnjene.
