Stebričaste in mini češnje za urbane nasade

Stebričaste češnje za manjše vrtove in žive meje

Češnje stebričaste rasti so zadnja leta vse bolj iskane. To so sadna drevesa, ki v premeru redko zrastejo več kot 80 cm, zato jih lahko sadimo v atrije, na predvrt, manjše vrtove, celo v večje visoke grede. Sadimo jih lahko kot posamezna drevesa, zelo privlačna je tudi sadna živa meja iz stebričastih češenj.

Če sadimo češnje za živo mejo, upoštevamo razdaljo v vrsti 50 cm. Med stebričastimi sortami češenj izberemo samooplodno sorto `Sylvia`. V višino zraste nekaj več kot 4 metre. Seveda to traja več let in je potrebna potrpežljivost, da dosežejo svojo končno višino. Plodovi so rdeči, sočni in sladki. Okusne plodove sorte `Sylvia` obiramo peti češnjev teden, zato jo uvrščamo med poznejše sorte. Poznamo še stebričasto sorto češnje `Claudia`, ki zori v tretjem češnjevem tednu. Plodovi so zelo veliki, temno rdeče barve. Sledi ji sorta `Sara`, ki zori med tretjim in četrtim češnjevim tednom. Tudi pri sorti `Sara` se posladkamo z velikimi in sladkimi plodovi.

Stebričaste češnje zrastejo do največ 4 metre, zato jih lahko sadimo tudi v atrije, večje posode, sadne žive meje.

Dreamstime

Mini kompaktne sorte češenj za atrije in visoke grede

Poleg stebričastih sort češenj lahko na trgu najdemo tudi pritlikave sorte češenj, ki so že vzgojene nizkodebelno in z rezjo oblikovane v manjšo drevesasto obliko. Sorta pritlikave češnje `Stella Compact` zraste v višino nekaj več kot 2 metra. Obiramo jo v začetku julija. Zaradi njene pritlikave rasti jo lahko sadimo tudi v lonec, v vsakem primeru pa ji, tako kot tudi stebričastim češnjam, namenimo sončno lego. Plodovi sorte `Stella Compact` so sladki, temno rdeči in aromatični. Ker je samooplodna sorta, ne potrebuje opraševalne sorte.

Sorta pritlikave češnje 'Stella Compact' zraste v višino nekaj več kot 2 metra.

Dreamstime

V atrij in manjši vrt sadimo samooplodne sorte češenj na šibki podlagi Gisela 5.

Na manjši obhišni vrt navadno sadimo le eno češnjo. Odločimo se vedno za sorte, ki so samooplodne, kar pomeni, da ne potrebujejo opraševalne sosede. Samooplodne klasične sorte češenj so: Stella, Lapins, Sunburst, New star. Zelo pomembna je tudi podlaga, na katero je češnja cepljena. Podlaga za cepljenje določa bujnost in višino rasti. Pred nakupom sadike češnje je treba vedno preveriti, na katero podlago je sorta češnje cepljena. Ko izberemo češnjo za sajenje v atrij, mora biti na rastlinskem potnem listu sadika označena z oznako podlaga Gisela 5. Podlaga za cepljenje Gisela 5 je šibka podlaga. Češnja, cepljena na to podlago, zarodi že drugo do tretje leto po sajenju. Drevo pustimo rasti do 2,5 metra. Oporo (kol) se priporoča za njeno celotno življenjsko obdobje.

Okusne in sladke so tudi češnje na nizkih podlagah.

Dreamstime

Tabela 1: Priporočene nizke in stebričaste sorte češenjza balkone in terase

V posode lahko posadimo tudi `plazečo peščeno češnjo`

Plazečo peščeno češnjo pogovorno imenujemo kar plazeči se grmiček, saj se njeni poganjki razraščajo po tleh. Spada v isti rod kot naša češnja ali višnja, botanično pa pripada drugi vrsti. Če jo posadimo ob robove škarp, skalnjakov, na brežine, prednje sklope okrasnih cvetličnih gred in obrobe gred, zapolnimo prostor, ki bo zanimiv in uporaben spomladi, poleti, jeseni in pozimi. Odlikuje jo zelo bogato belo cvetenje meseca maja. V začetku poletja obiramo srednje debele plodove, ki so podobni češnjam in so nekoliko kiselkastega okusa.

• Čudežni mineral lepote

Jeseni se listje obarva intenzivno rdečkasto. Pozimi je lepa v mladih poganjkih, ki so sijoče rdečkaste barve. Okrasna in uporabna vrednost grmička je razlog, zakaj je plazeča peščena češnja tako priljubljena pri ljubiteljih vrtnarjenja, ki si vedno znova želijo posaditi nekaj redkega, nezahtevnega in novega. Plazečo peščeno češnjo lahko posadimo tudi v večje lonce ali korita. Ko se razraste, se poganjki prevesijo navzdol. Tako dobimo lepo oblikovan cvetoč okras, poln spomladanskih cvetov, ki se kasneje razvijejo v okusne plodove. Za oskrbo je ta rastlina enostavna in trpežna. Če je posajena v zemljo, v kasnejših letih prenese celo krajša obdobja suše in vročino. V loncih jo je treba vselej redno zalivati in dognojevati. Grmiček obrezujemo malo. Rez je omejena na izrezovanje starejših vej.

Cvetenje nizke plazeče češnje

Davor Špehar

S češnjami se sladkamo v zgodnjem poletju

Po času zorenja češenj ne razvrščamo po datumih, temveč po češnjevih tednih. Sorte češenj zorijo v obdobju sedmih češnjevih tednov. Zelo zgodnje zorijo v prvem tednu, zgodnje v drugem tednu, srednje zgodnje v tretjem tednu, srednje pozne v četrtem tednu, pozne v petem tednu in zelo pozne v šestem in sedmem češnjevem tednu. Zgodnejše sorte so večinoma mehkejše in sočne, medtem ko so hrustavke poznejše po času zorenja. Češnje za svežo porabo obiramo ročno, skupaj s pecljem. V hladilniku se obdržijo le krajši čas, pa še to le, če jih takoj po obiranju shranimo na hladno. Češnje lahko tudi zamrznemo, iz njih skuhamo kompot, spečemo štrudelj. Verjetno bo mnogim zanimiv tudi podatek, da so koristni celo češnjevi peclji. Iz njih lahko pripravimo učinkovit odvajalni čaj. Pri tem moramo paziti, da peclje naberemo z dreves, ki jih predhodno nismo škropili.

Okusne plodove češenj obiramo sedem češnjevih tednov.

Dreamstime

Na vrtovih češnje najpogosteje ogrožajo listne uši, češnjeva muha in ptiči

Od škodljivcev je nujno zatiranje črne češnjeve uši. Uši se naselijo na spodnjem delu lista in ga zavijejo. Zatiranje uši v zvitem listu je bistveno težje, zato je treba po olistanju drevja redno pregledovati morebiten pojav listnih uši. To je pomembno, saj napad zatre rast mladih dreves in deformira poganjke. Proti ušem škropimo v predpomladanskem času z oljnimi pripravki. Škodo v plodovih povzroča češnjeva muha, po domače temu rečemo, da je češnja črviva. Muha odlaga jajčeca na zoreče češnje in iz njih se razvijejo ličinke, ki objedajo meso okoli koščice. Tej nevšečnosti se lahko izognemo s sajenjem zgodnjih sort češenj, to je tistih, ki zorijo do četrtega češnjevega tedna. Za preverjanje pojava češnjeve muhe je na drevesa priporočljivo obesiti rumene lepljive plošče, ki jih na drevo pričvrstimo malenkost pred tem, ko začnejo češnje spreminjati barvo v rumeno. Takoj po obiranju jih odstranimo z drevesa. Tako pazimo na ptice in koristne žuželke, ki lahko tragično končajo na nepravilno uporabljenih rumenih lepljivih ploščah. Bolj ekološko je, da napadene plodove po obiranju potopimo v vedro vode in črvi bodo izplavali iz plodov. Češnje radi pozobajo tudi ptiči. Krošnje lahko prekrijemo z gosto mrežo, če imamo zaradi ptic veliko škodo.

Med škodljivci naredi veliko škode tudi črna češnjeva uš.

Davor Špehar

Objavljeno v reviji Zeleni Raj št. 6, 20. 5. 2019