Popolno božično drevesce
Lov za najčudovitejšim božičnim drevescem se začenja. Da pa ne bo predolg in preveč utrujajoč, smo za nekaj koristnih napotkov prosili Jerneja Margona iz drevesnice Štivan. Njegovi nasveti vam bodo prišli še posebej prav, če ste si letos zaželeli naravnega drevesca, ki bi bilo lepo in obstojno hkrati.
Krivično bi bilo označiti samo eno vrsto iglavcev za najlepše božično drevo, je takoj na začetku pogovora poudaril Jernej Margon, ki drevesa vzgaja na kar petnajst hektarih zemlje. Eni za svoje novoletno drevo najraje izberejo bor, sicer pa so zadnja leta najpogostejša izbira polsrebrne smreke in jelke ter seveda tradicionalna klasična navadna smreka. Katero je torej najlepše božično drevo, je stvar osebnega okusa.
Kavkaško jelko neradi vzgajajo
Čeprav se oglaševalci trudijo, da bi kot najlepše in najboljše božično drevo prikazali kavkaško jelko, znano tudi pod imenom nordijska jelka in jelka nordmanniana, naš sogovornik z njimi niti slučajno ne deli navdušenja. Še več, svetoval nam je, da izberemo katero koli drugo drevo. »Kavkaško jelko neradi vzgajamo, ker seme v ekstremnih razmerah nabirajo tudi otroci in mladina, pri čemer so pogoste smrtne žrtve. Za vsesplošno hvalisano kavkaško jelko se skriva veliko izkoriščanja, zato ne želimo biti del te umazane zgodbe,« je bil odkrit. Nasploh vidi v izbiri kavkaške jelke za božično drevo bolj malo smisla, saj je veliko pregosta, da bi nanjo sploh lahko obešali okraske, kot je pri nas v navadi. »To je enako, kot če bi poskusili z bunkami okrasiti cipreso. Ne bo šlo, ker je pregosta in za okraske sploh ne bo prostora.«
Polsrebrna smreka je najobstojnejša
V drevesnici Štivan vztrajajo pri tem, da imajo svoje, avtohtone sadike, ki so nabrane v Sloveniji. Tako manj obremenijo okolje, sogovornik pa je hkrati prepričan, da so takšna drevesa enako lepa in še primernejša za naše okolje in način okraševanja. Če si ne želite samo najlepšega drevesa, temveč tudi najdlje obstojno, izberete polsrebrno smreko. »Načeloma pa je tako, da se vam nobeno rezano iglasto drevo ne bo vsulo, če je pravilno vzdrževano. Najprimerneje je, da ga postavimo v ličen okrasni lonec z vodo. Poleg vode v lonec nadevamo kamenje ali kaj podobnega, da se nam ne prevrne. Na ta način tako smreka kot jelka ostaneta zeleni vse praznike in še naprej. Edino brin zelo hitro odvrže iglice in je med vsemi najmanj obstojen.«
Previdno pri nakupu božičnih dreves v loncu
Tisti, ki ste ekološko usmerjeni (in se obenem ne želite odreči božičnemu drevescu v svojem domu), boste po vsej verjetnosti izbrali drevo, posajeno v loncu. Njegova prednost je, da ga lahko po koncu praznikov preprosto presadimo v zemljo in s tem naredimo nekaj dobrega za planet. A pozor! Če želite, da vam bo takšno drevo, ko ga boste enkrat presadili na vrt, res uspevalo, dobro premislite, kje boste opravili svoj nakup. Nemalo ponudnikov namreč drevesa izruje kar v gozdu. Ta imajo že zelo velik koreninski sistem, ki ga morajo občutno prirezati, če želijo smreko, jelko, ali kateri koli drug iglavec sploh spraviti v lonec z zemljo.
»Dvometrska smreka v naravi raste deset let in lahko si mislite, da v tem času razvije že zelo bogat koreninski sistem. Kdor prodaja takšne smreke, ki jih vzame naravnost iz narave, mu torej ne preostane drugega, kot da poreže večji del korenin. Zaradi tako opustošenega koreninskega sistema pa drevo kasneje, ko ga posadimo na vrt, ne more uspevati,« je razložil gospod Margon in dodal, da pri njih drevesa pred prodajo prilagodijo na presajanje. »Drevesa večkrat presadimo, da je koreninski sistem skrajšan in ga ostane čim več v tisti koreninski grudi, s katero jih nato prodajamo v loncih.« Božična drevesa v loncih z zemljo je torej treba kupovati pri preverjenih dobaviteljih.
Nasveti pred presajanjem na prosto
Razlog, zakaj vaše božično drevesce nikakor noče uspevati na prostem, ko ga po praznikih presadite na vrt, je lahko še en. »Marsikdo napravi usodno napako, ko božično drevo po praznikih iz ogrevanih notranjih prostorov prestavi na hladno. Po novem letu je priporočljivo, da se takšno sadiko najprej prestavi v prehoden prostor, na primer svetlo garažo ali na hodnik oziroma nekam, kjer ni minusa. V nasprotnem primeru bo smreka zaradi hitre in velike temperaturne spremembe preprosto umrla. Pri novoletnih drevescih, ki so posajena v lonec, je poleg tega zelo pomembno, da imajo podstavek in so redno zalivana vsakih nekaj dni.« S temi ukrepi bomo poskrbeli, da bo drevesce še dolgo uspevalo na prostem.
