Od rockerja do Spidija in še dlje
Slavc Kovačič ne umirja delovnega ritma. Čeprav je prejšnji dan slabih pet ur preživel na odru in zabaval občinstvo, je kljub razmeroma zgodnji jutranji uri prišel na klepet poln energije in kmalu je bilo jasno, da mu delovnega zanosa ne manjka.
Za vami je dolga in pestra glasbena pot. Kako se je vse skupaj začelo?
Vse skupaj se je začelo leta 1965 s skupino Skati iz Slovenske Bistrice. Čeprav je bila takrat skupina Kameleoni bolj poznana, skupina Skati za njimi ni veliko zaostajala in je prav tako nastopala na številnih odrih po Sloveniji. Ker so bila takrat priljubljena različna električna imena bendov, se nam je skat kot električna riba zdelo primerno ime, od tod torej ime Skati. Bili smo zelo aktivni. Sporazumevali in dogovarjali smo se predvsem s telegrami in po stacionarnih telefonih, čeprav so bile zveze včasih nemogoče. Takratna organiziranost je bila popolnoma drugačna od današnje. Na nastope smo se na začetku vozili z vlakom. Spomnim se, ko smo recimo igrali v Postojni in smo na vlak nesli bobne in vso opremo, v Postojni zložili vso opremo z vlaka in nato vse skupaj odnesli na prizorišče nastopa. To so bila posebna doživetja, ki ti ostanejo v spominu.
Z ritemkitare pri Skatih ste presedlali na bas pri skupini Čudežna polja, z vmesnima postankoma pri rock bendih Gift in Alarm. Je bil ta prehod za vas nenavaden?
Baskitaro sem začel igrati po naključju. Čudežniki niso imeli basista, in ko so vprašali, kdo bo igral bas, sem dvignil roko. To je bilo malo nehvaležno, saj mi kot vokalistu to ni bilo ravno v pomoč. Spomnim se naših začetkov in koncertne turneje, ko organizatorja ves čas turneje nismo niti enkrat srečali. Vse je potekalo brez težav prek telegramov in pošte. Vendar takrat zamujanja nismo poznali. Bili so drugi časi in tudi naše razmišljanje je bilo drugačno.
Morda za odtenek še bolj nenavaden prehod je tisti od skupine Čudežna polja do solo nastopov za otroke z likom Spidija. Kako ste sprejeli to odločitev?
Že dalj časa sem razmišljal, da bi nekaj naredil za otroke in z oddajo Spidi in Gogi se je ponudila priložnost. Že prej sem pisal pesmi tudi za otroke, ki so jih otroci med drugim imeli priložnost odpeti na otroškem delu Melodij morja in sonca. Iz tega otroškega dela se je pozneje razvil festival FeNS. Za otroke smo sicer veliko ustvarjali tudi že pri Čudežnih poljih, od Tike tike tačke do Speedy Gonzales. Z likoma Spidi in Gogi sva se z Gorazdom oddaljila od skupine Čudežna polja, da ne bi ta dobila preveč otroškega priokusa. Še vedno sem pa seveda nastopal tudi s skupino.
Pozneje se je vaše udejstvovanje na mladinskem področju še poglobilo z različnimi nastopi v vlogi voditelja ali sovoditelja na različnih televizijskih postajah. Kje vas lahko gledalci ta hip spremljajo?
Ko so se začele pojavljati različne tovrstne televizijske oddaje, se je vse skupaj začelo z oddajo na Pop TV, ko sem nastopal v vlogi DJ Spidija v oddaji Spidi in Gogi, pozneje se je Spidi in Gogi šov preselil na TV3, nato sem na NET TV vodil oddajo Mini super zvezda ter oddajo Super zvezda, ki je bila namenjena malo starejšim, nad 15 let. Potem sem na Pika TV vodil oddajo Mini zabava, ki je bila prav tako namenjena otrokom. Trenutno imam svojo glasbeno oddajo Kaktus top 8 na BK TV.
Bi lahko rekli, da je bilo obdobje, ko ste gostovali kot Spidi v oddaji Spidi in Gogi na TV3, za vas uspešno, zlato obdobje?
Ja, to je bilo zlato obdobje! Čeprav je oddaja Spidi in Gogi šov nastala z nastankom Pop TV.
Za uspešen projekt, ki je prav tako namenjen mlajšim talentom, se je izkazal tudi projekt Bumbar talenti. Kako poskrbite za mlade, nadarjene glasbenike oziroma pevce, ki se odločijo za nastop na odru Bumbar talentov?
Na Bumbar talentih nastopajo mladi talenti med tremi in petnajstimi leti. S tistimi, v katerih prepoznam talent, pozneje tudi sodelujem. Zanje pišem pesmi, jih spodbujam, jim pomagam z nasveti in jim s tem dajem neko oporo. Lani smo s temi mladimi talenti na mednarodnih festivalih prejeli šest nagrad, letos pa z uspehi tudi ne zaostajamo. Izbori se tudi posnamejo in pozneje predvajajo na televiziji BK TV.
V zadnjem času ste svoje nastope še dodatno razširili na sosednjo Avstrijo kot »cover band«. Je v sosednji Avstriji odnos do »cover bendov« drugačen kot v Sloveniji?
Res je, v Avstriji smo začeli kot »cover band« Clearwater revival. Zasedba pod tem imenom je sicer že obstajala, a so se zadeve v zadnjem času spremenile in tako nas v oktobra že čaka nastop na avstrijskem Woodstocku. V Avstriji je odnos do »cover bendov« drugačen in predvsem pozitivnejši kot v Sloveniji. Tam radi prisluhnejo starim hitom, ki jim jih preigravamo. V Sloveniji je odnos do tovrstnih bendov slabšalen.
Če se vrneva k vašim koreninam in preigravanju pesmi skupine The Beatles – ste s svojim programom Od Bitlsof do penzije obudili nostalgijo?
Akustični program Od Bitlsof do penzije veliko izvajam na različnih prireditvah, slikarskih razstavah … V tem programu poskušam nekako prikazati svojo pot, od svojih začetkov prek akustične kitare in vokala do ustne harmonike. Imitiram najrazličnejše izvajalke in izvajalce, od Tine Turner, Boba Dylana, Joe Cockerja do Beatlov. In ja, to je za mojo dušo!
