Električni skiroji, nedolžnih pešcev grob
Taka ponižna stvarca – le kakšnih šestnajst kilogramov ima – pa povzroča takšen razdor: električni skiro je stopil, no, zapeljal, med tri slovenska ministrstva in jih temeljito razdelil.
Ministrstvo za infrastrukturo pravi, da se je s tiho in zahrbtno napravo prepovedano voziti med pešci, policija – ki spada pod notranje ministrstvo – vožnjo s pridržki dovoljuje (če peljete počasi, lahko, pravijo), finančno pa električne skiroje vzornim davkoplačevalcem deli za nagrado. Četrto ministrstvo, zdravstveno, ki mora potem pokrpati pobunkane pešce in voznike skirojev, ki so se na grd način razšli s svojo napravo, se do zadeve še ni opredelilo.
Leto 2018 je bilo »leto skiroja«, pravijo, in naš FURS je to seveda opazil in umno izkoristil: v svoji nagradni igri »vklopi razum, zahtevaj račun«, pri kateri še kar vztrajajo, bodo poleg denarja vsake tri mesece med nič hudega sluteče sodelujoče davkoplačevalce razdelili še tri električne skiroje in tri električna kolesa.
Električni skiroji so krasen izum, omogočajo hitro premikanje po mestu, so dober odgovor na prometne zastoje in onesnaževanje z izpušnimi plini, so lahki, prenosni, silno praktični, pa še izposoja je poceni, nič dražja od vožnje z mestnim avtobusom, le da te skiro pripelje prav do vrat.
Ampak če pogledate z druge strani, so električni skiroji prava hudičeva iznajdba, nevarni so tako za pešce, ki jih ne slišijo in ne morejo pravočasno odskočiti, kot za svoje voznike, ki se ob padcih in trčenjih lahko grdo potolčejo, polomijo in, ja, tudi umrejo.
Slovenska prometna zakonodaja se skriva za vrati, gleda v tla in silovito zardeva. Kako boš reguliral nekaj, kar še čisto pred kratkim sploh ni obstajalo, zašepeta.
Kazen na zalogo. Ko so novinarji spraševali policijo in ministrstvo za infrastrukturo, kako je pri nas z uporabo e-skirojev, so dobili zelo različne odgovore. Oboji se strinjajo, da je z njimi vožnja po cestah prepovedana (čeprav se premikajo enako hitro ali hitreje kot kolesarji, ki pa smejo na cesto) in na kolesarskih stezah dovoljena, nikakor pa ne pridejo skupaj pri vprašanju, kako naj se vozniki e-skirojev obnašajo na pločnikih in območjih za pešce. Policija pravi, da se tam načelno lahko vozijo, če niso hitrejši od pešcev (torej če vozijo 4–5 km/h, čeprav lahko skiroji dosežejo hitrost 25–30 km/h), infrastrukturno ministrstvo pa meni, da med pešci električni skiroji nimajo kaj iskati. Policija vztraja pri svojem in zato voznikov skirojev ne oglobi s petsto evri, čeprav bi jih po nekaterih interpretacijah zakona lahko. Na ministrstvu medtem pripravljajo predlog novele zakona – nič o tem, kdaj bo pripravljen – in se ozirajo po svetu, kako tam rešujejo zadeve. In ne, ne vemo, ali bo popravljeni zakon omogočal tudi take kazenske akrobacije, kot je tista iz Clevelanda, kjer so nekega petnajstletnika zalotili pri brezglavem divjanju z električnim skirojem in mu prisodili šest kazenskih točk. Vpisali mu jih bodo v vozniško dovoljenje. Nekoč. Ko ga bo dobil.
Pločniki so za pešce. Pogled po svetu pokaže, da marsikje e-skiroje dojemajo kot zelo nevarne in so temu ustrezna tudi pravila o njihovi uporabi. V Parizu, kjer je samo za izposojo namenjenih okrog 15.000 e-skirojev, do konca leta naj bi jih bilo pa že 40.000, bo od septembra vožnja s skirojem po pločniku absolutno prepovedana, kazen za kršitelje pa bo 135 evrov. Tudi parkiranje skirojev nameravajo uravnati, zgradili jim bodo primerna parkirišča, divje parkiranje pa bodo preganjali. Pri nas, mimogrede, imamo dva ponudnika za izposojo skirojev, ki delujeta v Ljubljani in na Obali, a že napovedujeta širitev dejavnosti tudi v druga mesta.
V Barceloni, kjer je umrla peška, v katero je trčil skiro, so izposojo skirojev vsaj v središču mesta prepovedali, v Madridu pa se kar ne morejo odločiti, najprej so jih dovolili, potem prepovedali, nato pa spet dovolili, a samo v omejenem obsegu.
Nekaj se kuha tudi v Evropski uniji, tam pripravljajo direktivo, da bi morali skleniti zavarovanje avtomobilske odgovornosti za vsako vozilo z motorjem, torej tudi za e-skiroje.
V New Yorku, kjer so se dolgo branili podjetij za izposojo skirojev, bodo zdaj predpise malce zrahljali, vendar si bodo izposojevalci morali najprej pridobiti dovoljenje mestnega okraja. V San Franciscu – veliki razmah električnih skirojev se je leta 2017 začel prav v Kaliforniji – so omejili število izposojevalcev skirojev, večina ameriških mest prepoveduje vožnjo po pločniku, če ne v vsem mestu, pa vsaj v nekaterih predelih. Razen seveda v Denverju, kjer morajo voziti prav po pločniku.
Izraelski Tel Aviv, ki se duši v prometu, je z veseljem pozdravil skiroje, je pa eno redkih, če ne edino mesto, ki pri vožnji z njimi predpisuje obvezno čelado. Čelada, se je pokazalo, je silno koristen pripomoček za ljudi na e-skirojih. Ker njihove glave povečini niso trše od pločnikov. Od vseh poškodb pri nesrečah s skiroji je kar štirideset odstotkov poškodb glave.
Prigode in nezgode neustrašnih jezdecev. Da se tudi pri nas ljubezen do napravic na malih kolesih nezadržno širi, kaže med drugim statistika ljubljanske urgence: lani so zaradi padcev s skiroja obravnavali dobrih sto bolnikov, letos se številka komaj na polovici leta že vzpenja proti 140. Na ameriških urgencah, kjer so številke precej višje, so že izračunali, da 74 odstotkov poškodb nastane zaradi padcev s skiroja, deset odstotkov pa zaradi trčenj z drugimi objekti. Največkrat so poškodovani neukrotljivi jezdeci podivjanih skirojev, osem odstotkov žrtev pa so našteli med nedolžnimi pešci.
Poškodbe pa nikakor niso tako nedolžne, kar tretjino vseh poškodovanih so morali na urgenco dostaviti rešilci. Samo 28 odstotkov je bilo lažjih poškodb – ureznin, zvinov in bušk, 32 odstotkov je bilo zlomov (najpogosteje si lomijo zapestja, ramena in noge) in kar 40 odstotkov poškodb glave. Samo štirje odstotki poškodovanih so nosili čelado.
Prometnim konicam se smejemo v obraz. Ali statistike ljudi kaj prestrašijo? Ne, saj jih ne berejo. Pravo leto skiroja pri nas šele prihaja. Največja skupina uporabnikov so moški srednjih let, so ugotovili – to so meščani, ki siti prometnih konic iščejo hitrejši način, da pridejo v službo in domov.
Dober električni skiro pravzaprav ni poceni, stane vas od 300 do 550 evrov. Dobijo se tudi cenejši, a teh, predvsem zaradi varnosti, ne priporočajo; dobijo se tudi dražji, ki pa po tehničnih lastnostih niso opazno boljši od malce cenejših. Če ste raje samo občasni jezdec, pa si lahko – odvisno od tega, kje živite – skiro tudi najamete. Pri nas se s tem ukvarjata dve podjetji, MikMik (Ljubljana in Piran) in Flox (Ljubljana), startnina je 80 centov, nato pa zaračunavajo od 10–15 centov na minuto. In ne, otrok ne morete vzeti s seboj, ker morate imeti vsaj 16 oziroma 18 let, da vam posodijo električni skiro. Vse opravite z aplikacijo, ki vam pove, kje je najbližji skiro, s telefonom ga odklenete, ko pridete na cilj, pa ga zaklenete in pustite kjerkoli, vnaprej določenih prevzemnih postaj namreč ni. Ponoči na izposojo skiroja ne morete računati, takrat jih namreč poberejo in napolnijo, nato pa pred jutrom spet razdelijo po mestu. Tretja možnost je seveda, da počakate, ali vam bo e-skiro poklonil FURS.
Močan argument za uporabo električnega skiroja – poleg praktičnosti – je tudi to, da je okolju nadvse prijazen. Če s skirojem na dan povprečno prevozite okrog petnajst kilometrov, so izračunali, bi proizvodnja elektrike, ki je potrebna za pogon petih milijonov e-skirojev na svetu, proizvedla 370 metričnih ton izpustov, to pa je manj kot dva odstotka CO2, ki bi ga proizvedlo enako število avtomobilov.
Priročnost skirojev so opazili tudi lopovi, ampak njihovih metod ne priporočamo. Iz teksaškega Austina so poročali o najstniku, ki je oropal banko, se pognal na električni skiro in odbrzel. A očitno zadev ni do konca premislil – kamere so pokazale, da je bil skiro iz flote za izposojo pri Uberju, in tam so policiji dali fantove podatke.
