Bomo zaradi robotov res ostali brez služb?
Avtomatizacija povzroča, da so številna delovna mesta postala preteklost. Z razvojem umetne inteligence in znanja robotov pa nam grozi, da bomo ostali brez delovnih mest. Kaj o tem pravijo študije?
Pred nevarnostjo umetne inteligence je opozarjal tudi nedavno preminuli svetovno znani znanstvenik Stephen Hawking.
»Avtomatizacija tovarn je zdesetkala posle v tradicionalni proizvodnji. Razvoj umetne inteligence pa bo verjetno razširil propadanje poslov, ki jih opravlja srednji razred. Preostali bodo samo še najbolj kreativni posli, kot so tisti, ki so povezani z skrbjo in nadzorom.«
V ZDA ogroženih 47 odstotkov delovnih mest
Tudi študije so potrdile tovrstne ugotovitve. V razvitih državah bi lahko na stotine milijonov ljudi ostalo brez zaposlitev. Kot odgovor na to zato nekateri ponujajo univerzalni temeljni dohodek, ki bi bil namenjen vsem, tudi tistim, ki ne morejo dobiti službe. Oxfordova študija iz leta 2013 je pokazala, da bi do leta 2030 lahko v ZDA kar 47 odstotkov vseh služb zamenjali roboti, v Veliki Britaniji pa naj bi bil ta delež 35 odstotkov. V zadnjem času, ko razvoj v tehnologiji povzroča upad zaposlitev, študije postajajo bolj dovršene. S tem se tudi nekoliko manjša število delovnih mest, ki naj bi jih tehnologija izbrisala.
Pri nas do 25 odstotkov delovnih mest
Študija OECD iz leta 2016 je pokazala, da naj bi imela avtomatizacija zelo različne učinke po različnih strokah in delih sveta. V anglosaksonskem in skandinavskem delu sveta naj bi zamenjala mnogo manj delovnih mest kot v vzhodni Evropi. Tako naj bi bilo na Slovaškem mogoče zamenjati kar 70 odstotkov delovnih mest, pri nas pa »zgolj« četrtino. Na Finskem naj bi jih lahko zamenjali sedem odstotkov, na Švedskem osem odstotkov in na Norveškem zgolj šest odstotkov.
Enaki trendi kot pred 150 leti
Mark Carney, guverner angleške banke, pa je, zanimivo, posvaril pred ponovno relevantnostjo marksizma. Po njegovem naj bi se danes dogajali podobni trendi kot pred 150 leti ob naraščajočih neenakostih. »Marx in Engels bi ponovno lahko postala relevantna zaradi avtomatizacije in izgube milijona delovnih mest.« Kot pravi, razvoj pelje v smeri večanja razlik med visoko izurjenimi delavci in ostalimi. Napoveduje, da bo več delavcev moralo opravljati dela, povezana z visoko ravnjo čustvene inteligence, še posebej v avtomobilskem sektorju in tistem, ki se ukvarja s prostočasnimi aktivnostmi. (mk, foto: Dreamstime, Profimedia)
Nova delovna mesta
Zgodovina nas uči, da bo avtomatizacija prinesla tudi nova delovna mesta. Stroji za kmetijska opravila so zamenjali veliko delavcev, toda obenem je razvoj industrije prinesel številna nova delovna mesta. Nekateri strokovnjaki zato pravijo, da bo tudi tokrat tako. Številka: 1,8 odstotka več delovnih mest naj bi bilo po eni od študij v Nemčiji zaradi večje avtomatizacije, ki je odprla nova delovna mesta.
