Sladke sanje in angeli
Še en od otoških mešanih duetov piše zgodovino že več kot 40 let, Eurythmics.
Annie Lennox in Dave Stewart sta glasbena genija, ki sta v njunih skupnih projketih prodala več kot 75 milijonov plošč, prejela pa sta številne nagrade, med drugim MTV-jevo nagrado za najboljše debitante 1984, Grammyja za najboljši rock duet 1987 in 1999 še nagrado Brit za izjemni prispevek k popularni glasbi.
Lennox in Stewart sta se srečala 1975 v restavraciji v Londonu, kjer je Annie takrat delala. Prvič sta skupaj nastopila leto pozneje v punk rock bandu The Catch. Skupina je izdala en singl, potem pa se je transformirala v bolj znano skupino The Tourists. V tem času sta bila Annie in Dave tudi par.
Turisti so dosegli soliden komercialni uspeh, a odnosi v skupini so bili na psu. Osebne in umetniške tenzije znotraj skupine in spori glavnega pisca pesmi Peeta Coombesa z menedžerji in založbo, so pripeljali do odločitve obeh protagonistov tokratne zgodbe, da je delo v tako napetem okolju neproduktivno in da bosta šla na svoje, ker pač potrebujeta več kreativne in eksperimentalne svobode. Oba sta želela ustvarjati pop glasbo, hkrati pa eksperimentirati z elektroniko, ki je trkala na vrata pred začetkom osemdesetih in bo v tistem desetletju igrala pomembno vlogo.
Pedagoške vaje
V hotelu v mestu Wagga Wagga v Avstraliji se je Stewart igral s prenosnim mini sintetizatorjem in takrat sta se odločila, da bosta nadaljevala kot duet. Ime Eurythmics si je izmislila Annie, po pedagoških vajah, ki jih je morala delati v otroštvu. Odločila sta se tudi, da bo projekt le njun in da bosta glasbo in besedila pisala sama, bosta pa sodelovala z drugimi glasbeniki po potrebi. Eurythmics je podpisal pogodbo z založbo RCA Records, prav v času, ko sta se Annie in Dave razšla kot par.
Prvi album, In the Garden, sta posnela v Kolnu s producentom Connyjem Plankom, znanem po svojih inovativnih idejah in mešanju slogov. Album je izšel oktobra 1981 in je bil prepreden s psihadeličnimi, krautrock in elektropop vplivi, svoje pa so prispevali tudi drugi glasbeniki, med njimi Holger Czukay iz Can, bobnar Clem Burke (Blondie) in Robert Gorl (D.A.F.). Album ni bil pretirano uspešen, čeprav je debitantski singl Never Gonna Cry Again prišel na 63. mesto. Lennox in Stewart sta potem svoj nov pristop do promoviranja in odšla na turnejo kot duet , opremljen z matricami in elektroniko, med nastopi pa sta potovala v kočiji.
Sama svoja mojstra
Sredi leta 1982 sta se preselila v Chalk Farm, četrt na severu Londona in s kreditom postavila majhen zasebni studio z osem kanalnim snemalnikom v stanovanju nad tovarno okvirjev za slike. Na ta način nista metala stran denarja za pregrešno drage snemalne studie, hkrati pa sta imela tudi več časa za ustvarjanje. Stewart je v glasbo vpletel veliko več elektronike in k sodelovanju povabil nekaj prominentnih glasbenikov klaviaturistov. 1982 sta izdala tri single, This Is the House, The Walk in Love Is a Stranger, ki pa so zelo slabo kotirali na lestvicah v Angliji. Kljub temu, da je njun način delovanja omogočal precej svobode, pa se jima je komercialni uspeh vedno znova izmikal. Za vse sta bila sama, celo opremo na oder in z odra sta pospravljala brez pomoči. To je prineslo tudi zdravstvene težave – Annie je dvakrat doživela živčni zlom in bila hospitalizirana, Dave pa je pristal na urgenci s sesedenim pljučnim krilom.
Sanje in dotik
Komercialni preboj seje zgodil z drugim albumom, Sweet Dreams (Are Made of This), ki je izšel januarja 1983. Naslovna pesem je imela temačno in močno basovsko sekvenco in udaren video. Sweet Dreams je prišla na drugo mesto lestvic in postala ena najbolj uspešnih pesmi tega leta, v ZDA in Kanadi pa je skočila celo na prvo mesto. Od tega hipa se je za Eurythmics vse postavilo dobesedno na glavo, Annie pa je postala pop ikona, ki je kraljevala na naslovnicah vseh revij. Prej neuspešna Love Is a Stranger je bila izdana na novo, v videu pa je Annie nastopila v različnih vlogah, kar je postal preizkušen recept za naslednje videe. Uspeh drugega albuma je duet prepričal, da je kmalu zatem, samo deset mesecev pozneje, izdal že tretji album, Touch. Album se je zavihtel na prvo mesto lestvic, na njem pa so bili trije hiti, Who's That Girl (3. mesto), v katerem Annie nastopa kot ženski klon Elvisa. Druga uspešnica je bila Right By Your Side v kalipso slogu, tretja pa Here Comes the Rain Again (8. mesto). 1984 je izšel mali album Touch Dance z remiksi štirih pesmi s tretjega albuma, namenjen klubom.
Sexcrime!
1984 je svet dobil tudi album s filmsko glasbo, imenovan po Radfordovi filmski adaptaciji Orwellovega romana, 1984. Virgin Films je glasbenikoma ponudil, da spišeta glasbo za film, čeprav je režiser Michael Radford pozneje povedal, da je sam želel imeti Dominica Muldowneya in njegovo orkestralno glasbo. Kolobocije okoli povezave albuma z založbo, filmom in režiserjem so bile tako velike, da so 1984 za nekaj časa celo umaknili iz prodaje. Vseeno, singl Sexcrime (Nineteen Eighty-Four) je v Angliji prišel na peto mesto in dosegel veliko popularnost v klubih po celem svetu.
Nove smernice
Naslednji album, Be Yourself Tonight, je ugledal luč sveta marca 1985, posnet je bil v Parizu in v Avstraliji na vrhu tamkajšnjih lestvic vztrajal 4 tedne. Elektronske zvoke na albumu je zamenjalo več živih inštrumentov, kitaro je odigral Dave sam, vsega skupaj pa je sodelovalo več kot 10 glasbenikov, od članov Heartbreakers do Steviea Wonderja, Annie pa je odpela duete z Aretho Franklin in Elvisom Costellom. Album je nadaljeval čezatlantske uspehe Eurythmics in vseboval štiri hite – Would I Live to You, There Must Be an Angel pa je postal in ostal edini singl na prvem mestu angleških lestvic. Preostali dve uspešnici sta bili Sisters Are Doin' It for Themselves, duet s Franklinovo (čeprav je bila za vokal sprva predvidena Tina Turner) in It's Alright. Septembra 1985 sta s pesmijo Would I Lie to You nastopila na podelitvi MTV-jevih nagrad v New Yorku.
Naslednji album, Revenge, je izšel 1986 in je nadaljeval trend premika k orkestralni glasbi. Prodaja je bila uspešna tako na Otoku kot po svetu, izdajo pa sta oba glasbenika pospremila še z uspešno svetovno turnejo. 1987 je sledil album Savage, ki je prinesel nov preobrat in se je slogovno vrnil k elektroniki in programiranim ritmom. Na njem je čutiti predvsem vpliv Lennoxove, medtem ko je bil Revenge bolj po željah Stewarta. Vse pesmi na albumu so bile pospremljene z razkošnimi videospoti, ki jih je režirala Sophie Muller. Izpostaviti gre pesmi kot so Beethoven, I Need a Man in You Have Placed a Chill in My Heart. Album je bil precej manj komercialno naravnan in je bil v ZDA popolnoma prezrt, v domovini pa se je prebil med prvih deset in dosegel platinasto naklado. 1989 je prišel še We Too Are One, ki je tako kot Touch skočil na vrh angleških lestvic, štiri skladbe pa so prišle med prvih 30. Slog se je vrnil v pop rock osemdesetih, album pa je pospremila turneja Revival, ki se je končala januarja 1990.
Malo pavze
Po osmih letih snemanj, turnej in osmih albumih, je v odnosu obeh članov Eurythmics zazijala razpoka in duet je prenehal delovati, čeprav tega uradno nista oznanila. Oba sta se posvetila solo karieri. Stewart je pisal filmsko glasbo, med katero najdemo velik hit iz 1990 Lily Was Here s saksofonistko Candy Dulfer. Pozneje je ustanovil skupino The Spiritual Cowboys in z njo izdal dva albuma. Lennoxova se je v tem času posvetila materinstvu in času zase. V obdobju od 1991 do 1998 Annie in Lennox praktično nista komunicirala. 1991 je album z največjimi uspehi skočil na vrh angleških lestvic in tam ostal 10 tednov, 1993 pa so pri založbi RCA izdali še Live 1983-1989, s koncertnimi posnetki iz tega obdobja.
Annie Lennox je 1992 izdala svoj prvi solo album Diva, ki je doživel pohvale in velik komercialni uspeh. Takoj ob izidu je zavladal na domači lestvici albumov in dosegel štirikratno platinasto naklado, več kot katerikoli album Eurythmics. 1995 je sledil drugi album Medusa s priredbami, ki je prav tako prišel na vrh. Stewart je v tem obdobju izdal dva solo albuma, Greetings from the Gutter (1995) in Sly-Fi (1998), ki pa sta bila večinoma prezrta.
Spet skupaj
Annie in Dave sta se ponovno združila konec devetdesetih in 1999 posnela album Peace. Pesem I Saved the World Today je dosegel 11. mesto, od septembra do decembra tega leta pa sta se podala tudi na svetovno turnejo. Leta 2000 sta kot Eurythmics sodelovala na številnih evropskih festivalih, Stewart pa je sodeloval še z U2 in Bryanom Ferryjem pri njegovem albumu Frantic.
Junija 2003 je izšel še tretji album Annie Lennox, Bare, posnela pa je tudi filmsko pesem Into the West za Gospodarja prstanov: Vrnitev kralja. Zanjo je Annie Lennox 2004 dobila Oskarja za najboljšo pesem. Novembra 2005 je nastal album Ultimate Collection, na novo obdelana zbirka največjih uspehov z dvema novima pesmima, ena od njih, I've Got a Life, je prišla na 14. mesto doma in na prvo mesto Billboardovih dance pesmi v ZDA. Album se je uvrstil na peto mesto na lestvicah, na njem pa ni pesmi iz 1984, ker so bile v lasti Virgina. Eurythmics so tega leta sprejeli tudi v angleško Glasbeno dvorano slavnih. Tokrat sta se glasbenika tudi uradno podala na počitek. Lennox je 200 izdala svoj četrti solo album, Songs of Mass Destruction in 2 leti pozneje še zbirko uspešnic. Takrat je tudi povedala, da kljub temu, da sta s Stewartom v dobrih odnosih, ne vidi več možnosti za nove skupne projekte. Stewart je na drugi strani 2012 v enem od intervjujev namignil, da obstaja možnost novega albuma.
Še pojeta
2014 sta Annie in Dave kot duet pod svojima imenoma nastopila na posebnem eventu po Grammyjih v čast Beatlom, odpela sta pesem Fool on the Hill. 2019 sta vendarle kot Eurythmics zapela na Stingovi dobrodelni prireditvi v New Yorku. Še enkrat več sta bila Eurythmics lani, ko so ju sprejeli v ameriško Dvorano slavnih v Los Angelesu. Sprejel ju je Edge iz U2. Verjetno se bo še ponudila kakšna priložnost, da skupaj odpojeta katero od slavnih pesmi Eurythmics, je pa treba vedeti, da sta legendarna glasbenika že v svojem osmem desetletju, Annie bo prihodnje leto dopolnila 70 let, Dave Stewart pa je 70 prečkal lani septembra.
