Skupina za vse čase
Roxy Music je britanska skupina, ki je nastala na začetku sedemdesetih in povezala obdobje glam rocka s tistim, kaj je popularno glasbo čakalo na začetku osemdesetih.
Roxy Music so vzeli glam rock in ga napolnili z bolj sofisticiranimi glasbenimi prijemi, njihov pristop pa je imel tudi močan vpliv na predpunkovsko obdobje in pozneje tudi na novi val angleške glasbe, ki se je naslanjal na sintetizatorje.
Bil je november 1970, ko je Bryan Ferry izgubil službo v dekliški šoli, kjer je poučeval službo. Obseden s poslušanjem plošč in prepevanjem skladb se je odločil, da se tudi sam poskusi kot glasbenik. Tako je dal oglas, da išče klaviaturista, ki bi z njim in basistom Grahamom Simpsonom iz skupine Gas Board delal svojo glasbo. Na oglas se je javil Andy Mackay, saksofonist in oboist, ki je imel doma EMS-ov sintetizator. Mackay je v času študija spoznal Birana Ena, oba sta se zanimala za avantgardno in elektronsko glasbo. Čeprav Eno ni bil glasbenik, je znal priklapljati opremo, zato ga je Mackay prepričal, da se pridruži nastajajoči skupini kot tehnik. Na bobnih je pristal Dexter Lloyd, na kitari pa Roger Bunn.
Ime po kinematografu
Ime je skupina dobla tako, da sta Ferry in Mackay naredila seznam starih kinematografov, Ferry pa je izbral Roxy, ker se mu je zdelo, da ime predstavlja obledeli blišč in v resnici ne pomeni nič. Ko je izvedel, da v ZDA obstaja skupina z enakim imenom, je Ferry ime skupine spremenil v Roxy Music.
1971 so Roxy Music posneli nekaj demo posnetkov, skupino pa je zapustil bobnar Lloyd, v reviji Melody Maker pa se je potem pojavil oglas, da se “išče čudežni bobnar za avantgardno rock skupino.” Na oglas se je javil Paul Thompson in postal član Roxy junija 1971. Konec poletja je odšel še kitarist Bunn, na novi avdiciji pa so sprejeli Davida O’Lista. Med ostalimi dvajsetimi, ki so bili testirani, je bil tudi Phil Manzanera, kasnejši kitarist, Ferry pa ga je sprva povabil k skupini, da bi bil zadolžen za opremo. Decembra 1971 po letu dni vadenja in pisanja glasbe, so Roxy Music začeli nastopati v živo v Londonu.
Končno znani
Skupina je dobila precej podpore pri voditelju Johnu Peelu in novinarju Richardu Williamsu, ki je postal velik oboževalec njihovega dela, potem ko je dobil demo posnetke in avgusta 1971 napisal že prvi velik članek o njih. Prepoznavnost, ki so jo dobili, je bila dovolj, da so posneli koncertno oddajo, ki so jo predvajali na BBC.
Februarja je po prepiru s Thmopsonom odšel že drugi kitarist, O’List. Ko se ni pojavil na vaji, so fantje poklicali Phila Manzanero pod pretvezo, da mora zvezati nekaj opreme, ko pa je prišel tja, je spoznal, da gre za neformalno avdicijo. Nihče od skupine niti ni vedel, da se je v tem času Manzanera naučil igrati tudi celoten repertoar Roxy Music in od 14. Februarja 1972 pa vse do danes je Manzanera kitarist skupine. Sin Angleža in Kolumbijke, ki je mladost preživel na Kubi, verjetno ni imel izobrazbe kot ostali člani skupine, bil pa je neverjetno razgledan, glasbeno širok, poznal pa je tudi druge glasbenike kot so David Gilmour iz Pink Floydov. Samo dva tedna pozneje je skupina podpisala pogodbo z E.G. Managementoom, ki je financiral tudi snemanje njihovega prvega albuma Roxy Music marca in aprila, producent pa je bil Peter Seinfeld. Tako album kot naslovnica sta bila končana, še preden je skupina podpisala pogodbo z Island Records.
Album posnet pred snemanjem
Tam se šefu Chrisu Blackwellu sprva niso zdeli zanimivi, ko pa je snemalec Tim Clark razkazoval naslovnico svojemu kolegu, je v pisarno uletel Blackwell, ki jo je videl in takoj vprašal, če so že podpisali pogodbo. Album je izšel junija 1972, prišel na 10. mesto in naletel na ugoden odziv. V času po snemanju albuma se je basist Graham Simpson začel izogibati ostalim članom, takoj po izidu albuma pa je skupino tudi zapustil, nasledil ga je Rik Kenton. Da bi dobili še več pozornosti, so Roxy Music izdali še singl Virginia Plain, ki je prišel na četrto mesto na lestvici. Njihov intelektualni videz na prvem nastopu na BBC-jevem Top of the pops je ponovno zbudil zanimanje za prvi album. Rik Kenton je vztrajal le do 1973, zamenjal ga je John Porter.
Marca 1973 je izšel drugi album, For Your Pleasure in je pomenil začetek dolgoletnega sodelovanja s producentom Chrisom Thomasom. Album so promovirali s singlom Pyjamarama, ki pa ni bil njegov del. Takratna spremljevalka Bryana Ferryja, francoski model Amanda Lear, na naslovnici albuma držiu na povodcu črnega Jaguarja, Ferry pa je kot šofer upodobljen na zadnji strani.
Po drugem albumu je zaradi razlik v pogledih na glasbo skupino zapustil Brian Eno, zamenjal ga je komaj 18-letni vsestranski glasbenik Eddie Jobson. Čeprav so nekateri fani objokovali Enov odhod in njegov eksperimentalni pristop do glasbe, je Jobson s svojim znanjem uspešno nadomestil Ena. Odšel je tudi John Porter in v naslednjih letih bo skupina zamenjala še kar nekaj basistov, med njimi so bili John Wetton iz King Crimson in bodoči član Asia ter Rick Willis, ki je pozneje pristal pri Foreigner.
V sedemdesetih so postavljeni na piedestal
Rolling Stone je naslednja dva albuma, Stranded (1973) in Country Life (1974), označil za zenit sodobnega britanskega rocka, Ferry pa je postajal osrednja osebnost v tej glasbi, kar je za sina rudarja s severa Anglije, ki se je prebil do velike zvezde, pomenilo izpolnitev nemogočega. Na prvih dveh albumih je vse pesmi napisal Ferry, od tretjega dalje sta glasbo soustvarjala tudi Menzenara in Mackay. Četrti album Country Life je bil tudi prvi, ki je prišel med Top 40 v ZDA. 1975 je sledil še peti, Siren, ki je vseboval edin top 40 ameriški hit, Love is the Drug. Sledila je turneja v podporo albuma Siren, potem pa je skupina prenehala z delovanjem. Avgusta 1976 je izšel še live album Viva!
Po dveh letih premora so se člani skupine, brez Jobsona, spet zbrali in 1978 izdali šesti album, Manifesto. Jedro Roxy Music je tvorila četverica Ferry, Mackay, Manzanera in Thompson, na turneji pa je bas igral Garry Tibs, klaviature pa Dave SKinner. Z albuma so izdali tri single, Angel Eyes (4. mesto) in Dance Away (2. mesto) sta bila največji uspešnici. 1980 so po turneji snemali že sedmi album, Flesh + Blood, ko si je bobnar Thomspon v motociklistični nesreči zlomil palec in odšel na prisilni počitek - album so dokončali s studijskimi bobnarji. Pomladi 1980 je Thompson za kratko obdobje spet nastopal z njimi na promocijah albuma, dokler se ni začela turneja. Takrat je Thomspon zaradi razhajanjem s Ferryjem dokončno zapustil skupino. Skupina je uradno postala trio s spremljevalnimi glasbeniki, album pa je doživel velik uspeh in prišel na 1. Mesto na lestvicah in dal tudi tri single, dva na peto in enega na 12. Mesto lestvic.
Osemdeseta prinesejo drugačen zvok
A spremenjena zasedba je prinesla tudi drugačen glasbeni stil. Nepredvidljivi elementi v zvoku so izginili in dali mesto bolj uglajenim aranžmajem. Rolling Stone je o albumu zapisal: “Šokantno zanič plošča, ki je prav zaradi tega fascinantna”, medtem ko so drugi mediji hvalili ponovno združitev in nadaljevanje dela.
1981 so Roxy Music posneli singl Jealous Guy, priredbo Johna Lennona kot spomin na obletnico od njegovega umora. Pesem je dva tedna držala prvo mesto na lestvici. 1982 je napočil čas za osmi album, Avalon, ki je postal tudi njihov zadnji. Komercialni in kreativni uspeh Avalona je pokazal, da Roxy Music ni bil le muha enodnevnica, pač pa je desetletje krojil britansko glasbeno sceno. Ferry, Mackay in Manzanera so šli na turnejo in vztrajali do maja 1983, turneja pa je izdana na živem albumu The High Road. To je bil tudi konec prvega poglavja, trio pa se je naslednjih 18 let posvečal svojim solo karieram.
Po 18 letih ponovna združitev
Leta 2001 so se Ferry, Manzanera, Mackay in Thomspon zbrali ob 30-letnici albuma in odigrali uspešno turnejo. K sodelovanju so povabili tudi Briana Ena, ki pa je povabilo zavrnil, češ da ne razume motiva. Manzanera in Thompson sta sodelovala tudi pri Ferreyjevem 11. Solo albumu Frantic (2002), kjer je pesem prispeval tudi Eno. 2004 je Rolling Stone Roxy Music postavil na 98. mesto lesvtice 100 največjih glasbenih umetnikov vseh časov. Roxy Music so pop turneji nastopali le še priložnostno - 2005 na festivalu Isle of Wight, prvem koncertu v domovini po obuditveni turneji in julija 2005 na berlinskem odru Live 8, tribute koncerta Live Aidu izpred 20 let. Marca 2005 je Phil Manzanera na svoji spletni strani objavil, da bo skupina izdala novi, deveti studijski album, skupaj z Enom, kar bi pomenilo, da bo Brian Eno sodeloval prvič po 1973. Eno je to sprva zanikal, potem pa le priznal, da je prispeval dve skladbi za projekt in da bo odigral vse klaviature, izključil pa je možnost igranja na turnije.
2006 je remiks The Main Thing končal v oglasu za Opel Vectro s sodnikom Collino, julija tega leta je četverica odšla na novo turnejo po Evropi, predvsem v kraje, kjer še nikoli niso igrali, med njimi tudi v Srbijo in Makedonijo. Thompsona je na bobnih zaradi zdravstvenih razlogov na turneji zamenjal Andy Newmark, prvič pa je sodeloval tudi Paulov brat, Oliver Thompson, na kitari. Marca 2007 je Ferry potrdil, da definitivno delajo na novem albumu, da pa bo trajalo še leto, leto in pol, junija pa so celo postavili novo spletno stran v podporo albumu.
Še večkrat nazaj
Roxy so v naslednjih letih odigrali kar precej koncertov. Januarja in februarja so nastopali v domovini ob 40-letnici začetka delovanja, marca pa prekrižarili Avstralijo in Novo Zelandijo. Virgin je v z ačetku 2013 izdal kompilacijo vseh posnetih skladb od 1972 do 2012, a Roxy Music se je takrat že drugič ustavil. Manzanera je novembra 2014 za Rolling Stone povedal, da se po 2011 niso več slišali in da skoraj ni možnosti, da bi še kdaj igrali skupaj. Tudi za deveti album je rekel, da ko so ga preposlušali, niso imeli dobrega občutka. “Še vedno je na naših računalnikih, naj tam tudi ostane. Morda nekoč, ko bomo pri volji, bo končan, za zdaj pa ni na njem nič pretirano dobrega.”
2019 so Roxy Music ponovno zaigrali na sprejemu v Rock and Roll dvorano slavnih v New Yorku. Ob pol stoletja delovanja so lani (zaradi pandemije) odšli na turnejo po Angliji in ZDA.
Danes velja, da so Roxy Music ena najbolj vplivnih birtanskih skupin po Beatlih. Glasbeni stil je bil poseben sam po sebi, tudi vizualni del ni bil povsem običajen, oba pa sta močno vplivala na bodoče žanre in subkulture, od elektronske glasbe, punk rocka, diska, novega vala do nove romantike. Med tistimi, ki so Roxy Music navedli kot svoj navdih, so Madness, Duran Duran, U2, Spandau Ballet in Scissor Sisters.
