»Kremna rezina ne more imeti roka trajanja 5 dni!«
Le kdo še ni slišal za originalno blejsko kremno rezino, ki jo cenijo tako domačini kot tujci. Bled je dokaj prepoznavna turistična destinacija, ta čudovita sladica pa mu doda le še piko na i.
Že 66 let jo pripravljajo v slaščičarni hotela Park, po izvirnem receptu Ištvana Lukačevića. Pred kratkim so pripravili že 15-milijonsko kremno rezino, še pred tem pa so na delavnico v pripravi te odlične sladice povabili novinarje.
Mojster Ištvan Lukačević, idejni oče kremne rezine, je baje vedno govoril, da kdor ne zna skrbeti za čistočo, nikoli ne bo dober slaščičar. V njegovih časih je bilo vajensko mesto težko dobiti, in če si že imel to srečo, si delal, kar so ti ukazali. Danes je drugače, saj je med Slovenci za ta poklic zelo malo zanimanja. A kljub temu si v Sava hotelih pomagajo drugače, tako da ni bojazni, da bi blejska kremna rezina izginila z njihovih jedilnikov - celo nasprotno, vedno več jih prodajo.
Kremna rezina ne more imeti roka trajanja 5 dni. »Pred nedavnim me je v slabo voljo spravilo dejstvo, da na bencinskih servisih ponujajo kremne rezine, o katerih trdijo, da so originalne. Temu sem bila tudi sama priča in priznati moram, da mi je pošteno zavrelo. Kremne rezine, ki imajo rok trajanja pet dni, niso narejene po originalnem receptu, saj tako v kremo kot v smetano dodajajo snovi za daljšo obstojnost. Ko vidim, kako grdo zlorabljajo blejsko kremno rezino, nisem samo jezna, ampak me prav zaboli pri srcu. Sama vem, koliko truda vsi, ki ustvarjamo originalno blejsko kremno rezino, vložimo v to, kako previdni in dosledni smo pri izbiri sestavin.«
Štedilniki in pečice na drva, hladilnikov ni bilo. »Včasih je bilo res drugače. Niso poznali mikserjev in drugih pripomočkov. Niso imeli niti hladilnikov, saj so se kremne rezine sproti prodajale. V službo so hodili ob petih zjutraj in delali do večera, veseli in hvaležni so bili, da so imeli dovolj dela.«
Mleko, moka, jajca, maslo, sladkor, smetana. To so osnovne sestavine, ki jih potrebujemo za pripravo kremnih rezin. »Pri vsem skupaj je pomembno, da je krema dobro kuhana, da je testo dobro pregneteno, in kar je zelo pomembno, moko moramo presejati, da ne nastanejo grudice.« Vse sestavine morajo biti kvalitetne. Slaščičarji skrbijo, da so surovine slovenske in od preverjenih proizvajalcev. Denimo jajca ne smejo biti stara več kot dva ali tri dni. Sicer pa kremne rezine vsebujejo še maslo, sol in sladkor.
Še vedno uporabljajo Ištvanov recept. Čeprav smo si novinarji obetali, da bomo na delavnici pokukali v skrivnost originalnega recepta za blejsko »kremšnito«, smo se ušteli. Testo so nam že prej pripravili in spekli slaščičarji, sami pa smo sodelovali pri pripravi kreme. Mojster Ištvan je zagovarjal, da je treba pripraviti dobro masleno testo, ki ga zvaljamo čimbolj na tanko. Denimo blejski slaščičarji naredijo oblate iz štirih plasti. Jajčna krema nastane tako, da vanjo med mešanjem in segrevanjem dodajamo sladkor in ves čas dobro mešamo. Posebej stepemo beljak in ga zamešamo v še vročo kremo in medtem pazimo, da krema ostaja zračna. Ta del postopka je treba narediti ročno. Sicer pa je na Bledu pri pripravi kremnih rezin še veliko ročnega dela, zato so te še toliko bolj cenjene.
Kremne rezine ne vsebujejo nobenih barvil, konzervansov in drugih dodatkov. Pripravljati jih začnejo ob petih zjutraj, medtem ko testo pripravijo dan prej, tako da je zjutraj ohlajeno in lepo hrustljavo.
Od Bleda do Neaplja. Od leta 1953 so blejski slaščičarji za pripravo kremnih rezin porabili 131 ton moke, 8437 milijonov jajc in 1.556.000 litrov mleka. Če bi vse kremne rezine postavili v vrsto, bi dosegli 10.540-kilometrsko razdaljo, segale bi od Bleda do Neaplja.
