V SPOZNANJU
Z vso svojo naslado čustvenih pričakovanj zlijem vase preostanek kavnih zrn, ki ustavijo jutranji glavobol in slabo počutje, da bi dan začel zbrano in po pričakovanjih. Včasih si na list papirja zapišem obveznosti in srečanja z ljudmi, saj se v naglici dnevnih aktivnosti hitro kaj izmuzne, in potem mi šesti čut ne da miru, in mi v glavi doni kot signal: » Nekaj si vendar izpustil!« Počasi se navajam, da (pre)obremenjenost ne vodi v razvoj potencialov, in da jih v resnici ne moreš vse na enkrat negovati. Enkrati pride čas za nekaj, drugič spet za nekaj drugega. V nasprotnem primeru se ujamemo v cikličnosti povprečnosti, kar pa ambicioznega človeka odvrača od zastavljenih ciljev, ki težijo k presežku.
Zdaj je prišel čas, da se mentalno okrepim in potrpežljivo čakam na svojo priložnost. Nikoli ne veš, kdaj te življenje preseneti, in kdaj ljudje okoli tebe pokažejo svojo empatično veličino. Nismo rojeni zmagovalci, nismo rojeni poraženci ... v začetku smo skupek mesa, ki apsorbira okolico in gradi svojo edinstveno podobo. Potem nastopi čas, da to podobo predstavimo ljudem. Sam sem se odločil, da jo v formi radijskega in televizijskega formata dajem javnosti, vendar ne zaradi zmotno sugeriranih lastnih vzgibov, temveč v želji po kulturni obogatitvi slovenskega medijskega prostora in nenazadnje naše družbe.
