"Ustavite genocid!"

Morda še nekoliko preveč. Moram povedati, da mi je bil letošnji festival italijanske pesmi kar všeč. Skladbe so bile prijetne in spevne, nič ni bilo monotono, vse je teklo kot po maslu … Pravi užitek. Predvsem je izjemno lepo videti, kako pevci in pevke pojejo v živo in kako orkester igra. Tega je premalo. Lepo je začutiti to odrsko sinergijo, ki pripelje do prekrasnih melodij.

Seveda je bilo tudi letos nekaj spodrsljajev, najmanj všeč mi je bila nerodna prisotnost Johna Travolte. In tu se ne bi mogla bolj strinjati s tem, kar je napisal profesor Alessandro Orsini: »Včeraj sem videl Johna Travolto, velikega igralca in umetnika, ki je v Sanremu 2024 plesal ples račk. Vprašal sem se: Smo prepričani, da je RAI na primeren način 'uporabil' igralca takšnega kalibra? Ples račk lahko pleše kdorkoli, toda le John Travolta lahko pove stvari, ki jih John Travolta ve o umetnosti in filmu.« In ja, s temi besedami se v celoti strinjam, saj se mi je zdela to res najnižja točka festivala. Zato pa je bilo veliko krasnih trenutkov. Že sama zmaga mlade Angeline Mango, sicer hčerke žal že pokojnega kantavtorja Manga, je bila tako pozitivna in polna vesele, mlade energije, da je pripeljala prav svež in lahkoten vetrček v dnevne sobe tistih, ki smo spremljali ta spektakel. Moram pa nujno omeniti mladega italijansko-tunizijskega raperja in glasbenega producenta Ghalija, ki je s svojo skladbo Casa mia (Moj dom) izpostavil, kako je, ko si doma nekje, kjer te ne sprejemajo …  Po finalnem nastopu se je mladenič zahvalil publiki in izkoristil najpomembnejši italijanski oder za nujno sporočilo: »Stop genocidu!« Njegove besede so zelo glasno zazvenele – in žal marsikoga razburile, čeprav sploh ni omenjal, o kateri divji vojni govori … Seveda se je vžgala polemika, oglasil se je celo izraelski ambasador. »Menim, da je sramotno, da je bil oder festivala izkoriščen za površno in neodgovorno širjenje sovraštva in provokacij,« je na družbenem omrežju X zapisal Alon Bar. Ghalija so seveda pozvali, da odgovori na ambasadorjeve obtožbe, in mladenič je mirno in zbrano, predvsem pa brez trohice nestrpnosti povedal: »Ne vem, kaj naj odgovorim, zelo mi je žal, da je tako odgovoril. Toliko stvari bi lahko povedal. Za kaj naj izkoristim ta oder? Sem glasbenik in že od otroštva sem vedno govoril o tem. Odkar sem napisal svoje prve pesmi, ko sem bil star 13-14 let, sem govoril o tem, kar se dogaja. Ta politika terorja se nadaljuje in to ni dobro. Ljudje se vse bolj bojijo reči 'ustavite vojno' in 'ustavite genocid'. Ljudje imajo občutek, da nekaj izgubijo, če rečejo 'naj živi mir', to se ne sme dogajati. Trpijo pa otroci: kot otrok sem sanjal in včeraj sem bil v Sanremu četrti. Ti otroci pa umirajo, kdo ve, koliko zvezdnikov, koliko zdravnikov, koliko genijev je med njimi,« je zaključil in požel velik aplavz odobravanja. 

Ja, tudi jaz mislim, da si premalo ljudi upa reči, da je treba ustaviti vse vojne!