Tanja Ribič: Telo se zlomi, ko duša trpi
Namesto da bi ravno lani uživala v kariernih uspehih je Tanja Ribič imela tudi veliko težav zaradi epidemije. Ponujamo vam del intervjuja iz prve letošnje revije *** VKLOP/STOP***
A še vedno si bo to presenetljivo leto zapomnila po seriji, ki jo je snemala za Netflix, po uspehu predstave v zagrebškem teatru Luda kuća in nekaj uspešno odigranih predstavah na domačih odrih.
Po čem si boste zapomnili leto 2020? Vsekakor je bilo zelo presenetljivo.
To pa res. Temu šoku so se lahko izognili le tisti, ki so odmaknjeni od civilizacije. Ta nenadni družbeni preobrat je najbolj zarezal v 'moderno' družbo. Vse skupaj je tako presenetljivo, da bo moj spomin na zanimivo delo v tujini, ki bi bilo v vsakem bolj običajnem letu zagotovo na prvem mestu, živel v senci te nove forme civilizacije.
Vi ste doživeli vse – velik uspeh v svetu, pa tudi veliko groznih trenutkov, saj je zbolela vaša mama, vas so napadali, ker ste na glas razkrili svoje mnenje o epidemiji … Je bilo torej bolj veselo ali bolj žalostno?
Moje leto se je začelo fantastično. Enako slišim govoriti mnogo podjetnikov, ki so danes na robu ali čez rob obupa. Pravzaprav se je vsaj zame tudi nadaljevalo fantastično, saj sem v nasprotju s kolegi lahko delala skoraj vse leto. Tako pred kamero kot na odru. Tudi nekaj mojih najbližjih je brez večjih težav prebolelo srečanje z zloglasnim virusom. V bistvu je zame to leto izjemno pozitivno. Vendar nisem tip človeka, ki je zadovoljen samo z lastno srečo. Moja sreča je pogojena s srečo soljudi, zato to leto ni bilo najbolj veselo niti zame.
Vloga v Netflixovi seriji je vsekakor velika stvar. Lahko danes že kaj več poveste o tem?
Morala bom počakati do konca februarja, potem pa bom že lahko povedala kakšno podrobnost. Mogoče celo kaj prej, ko se bo začelo oglaševanje za nadaljevanko. Predvajati bi se morala že novembra, ampak iz znanih razlogov zamujamo in bomo na ogled marca.
