Matej Zemljič: Obležal sem za slaba dva meseca
Priljubljeni gledališki in filmski igralec Matej Zemljič je za revijo Vklop / Stop spored spregovoril o tem, zakaj ga kar naenkrat ni bilo več na televiziji.
Čeprav so gledalci Mateja Zemljiča podrobneje spoznali v izvirni slovenski seriji Najini mostovi, je 25-letni simpatični igralec z gledališčem in filmom povezan že iz otroških let. Po številnih odmevnih vlogah se trenutno v Lutkovnem gledališču Ljubljana pripravlja na glasbeno pravljico Čarovnik iz Oza, poleg tega pa ga na nacionalni televiziji spremljamo še v priljubljeni jutranji oddaji.
Proti koncu minulega leta ste se pridružili ekipi oddaje Dobro jutro. Kako ste iz igralskih vod sploh zakorakali v televizijske?
S Televizije Slovenija so me poklicali na sestanek ... Povedali so mi, da me že dalj časa spremljajo, da jim je všeč moje delo in da bi me želeli imeti za voditelja oddaje Dobro jutro.
Je bila odločitev težka, glede na to, da vam ta teren ni bil najbližji?
Ja, kar dolgo sem razmišljal, ali bi se podal v voditeljske vode. Predvsem zato, ker o tem prej nisem veliko razmišljal. Videl sem se le kot igralca, ne pa tudi kot voditelja. Zdaj lahko rečem, da mi niti malo ni žal in da v vodenju oddaje zelo uživam. Poleg nove obrti me veseli tudi raziskovanje tem pogovorov, ki mi prej niso bile najbližje. Zelo pomembno pa mi je tudi okolje ustvarjanja. V uredništvu Dobro jutro sem obdan s prekrasno ekipo, ki je polna kreativnosti in pozitivne energije.
Kakšne pa so bistvene razlike, če primerjava gledališko igro in vodenje televizijske oddaje?
Bistvena razlika je, da na odru večinoma igram dramsko osebo, pri vodenju pa poskušam biti čim bolj takšen, kot sem.
Kdaj pa vstanete, ko je na sporedu »vaše« četrtkovo jutro?
Ob 3.45. Tako zgodaj zato, ker grem rad zjutraj oziroma v tem primeru še ponoči, še enkrat čez oddajo, vadim jogo in v miru pozajtrkujem.
Omenili ste jogo ... Je to vaša edina oblika sprostitve, ko se lahko notranje umirite?
Do notranjega miru mi pomagata tudi meditacija in pa seveda stik z naravo. V gozdu in na morju se najlažje umirim in polnim baterije.
Ampak triurno snidenje z gledalci pa vendarle ni mačji kašelj?
Zahteva kar nekaj koncentracije, ja. Predvsem zato, ker se v oddaji predstavi veliko tem, med katerimi je treba včasih kar hitro preklapljati. Navadno je vmes samo en oglasni blok. Je pa tudi res, da mi je iz tedna v teden vse manj stresno. S kilometrino bo vse lažje.
V jutranji oddaji se veliko kuha ... kaj pa si sami najraje pripravite oziroma ali se raje prepustite kulinaričnim razvajanjem?
Med gledališko sezono, ko je moj dan razpet med dopoldansko vajo in večerno predstavo, vmes pa še kaj posnamem ali sinhroniziram, mi čas ne dopušča, da bi si skuhal kosilo. Zato največkrat jem zunaj. V teh časih, ko je vse zaprto, pa si hrano naročam na dom oziroma včasih kar v gledališče. Ko imam malo več časa, pa si z veseljem nadenem predpasnik in eksperimentiram v kuhinji. Zdaj sem začel peči svoj kruh iz čiste ajde. Sicer pa zelo rad pripravljam morsko hrano.
Kruh iz čiste ajde, pravite?! Nam lahko zaupate recept, kako ga pripravite?
Recepta raje ne bi delil, ker se še lovim z njim. Ne uspe mi vedno. Lahko pa povem, da v testo dodam tudi sušene paradižnike, olive in kapre.
Kaj pa od morske hrane najbolj obožujete; so morda med temi dobrotami tudi školjke, ki jih vsi nimajo najraje?
Školjke imam rad, a jih ne pripravljam pogosto. Mogoče bolj poleti, ko sem na morju. Doma pa si največkrat pripravim ribe, kalamare, hobotnico izpod peke ali v solati in pa različne morske rižote.
»Igra je še vedno moja največja ljubezen, tako v gledališču kot pred kamero.«
Kljub televizijskemu izzivu pa ostajate zvesti igri in gledališču?
Seveda. Še vedno sem v prvi vrsti igralec. Igra je še vedno moja največja ljubezen, tako v gledališču kot pred kamero. Trenutno v Lutkovnem gledališču Ljubljana pripravljamo glasbeno pravljico Čarovnik iz Oza v režiji Yulie Rochina. Na vajah zelo uživamo, z ekipo smo se dobro ujeli in upam, da bodo gledališča čim prej lahko spet odprla svoja vrata, kajti čuti se, da pripravljamo nekaj zares posebnega.
Kaj pa se je zgodilo vmes, ko vas po napovedi z Mojco Mavec nekaj časa ni bilo od nikoder?
Zbolel sem za covidom-19. Dan pred vodenjem božične oddaje sta me začela boleti glava in grlo. Šel sem na test, ki je pokazal, da sem pozitiven. Tako je naslednji dan Mojca oddajo odvodila sama. Zaradi močnih simptomov sem obležal za slaba dva meseca.
Torej je bilo precej hudo?
Precej. Poleg izgube okusa in vonja sem imel konstantne vrtoglavice, močno tiščanje v prsih, vročino, bolečine v mišicah. Večina simptomov je kar trajala in trajala. Prvi mesec sem samo ležal. Že če sem se samo sprehodil do kuhinje, sem začel težje dihati in občutil vrtoglavico. Drugi mesec pa se je začenjalo počasi izboljševati.
Vam je osebni zdravnik ali kdo drug kaj posebej svetoval oziroma ste morali pač vse skupaj prespati in se odpočiti?
Predvsem to drugo.
V bolnišnico pa ni bilo potrebno?
Hvala bogu ne. Ni bilo tako hudo.
Ste danes že popolnoma v redu ali še čutite posledice?
Nisem še čisto v redu. Še vedno čutim oteženo dihanje, vsake toliko imam težave s koncentracijo in občasno utrujenostjo. Dobra stvar pa je, da sem že toliko pri močeh, da sem se lahko začel ukvarjati s športom.
Kaj najraje počnete, ko ste prosti? Če se ne motim, so vam blizu gore …
Res je, zelo rad hodim v hribe. Zadnja leta predvsem na dvatisočake. Če nisem v hribih, sem na morju. Ta kombinacija mi zelo ustreza. Zelo rad tudi berem, zadnje čase pa so me zasvojile serije na Netflixu in HBO.
Katera knjižna zgodba vas je najbolj navdušila?
V zadnjem času me je zelo malo knjig zares prevzelo. Edina, ki me je res navdušila, je Figa. Gre za roman Gorana Vojnovića, ki je res vreden branja.
V glasbeni svet pa vas (še) ne mika?
Za zdaj se ne vidim v tem. Veliko raje in bolje pojem v kakšnem muzikalu, ko se prelevim v nekoga drugega.
Seveda pred koncem ne moreva mimo Najinih mostov ... boste zaigrali še v kakšni podobni nanizanki oziroma filmu?
Neki projekti so v fazi dogovarjanja, a za zdaj o tem še ne morem oziroma ne smem govoriti.
Kaj pa prihodnost? Kako jo vidite in kje se vidite čez nekaj let?
Pojma nimam. Poskušam se ne obremenjevati s prihodnostjo, ampak se prepustiti toku.
