Postenje za začetnike
Ob besedi post morda najprej res pomislimo na hujšanje, a postenje nam predvsem krepi zdravje.
Intervalni post, imenujemo ga lahko tudi občasni post, postaja vse bolj priljubljen, saj zagotavlja izgubo nekaj odvečnih kilogramov, ne da bi izgubljali mišično in kostno maso. Predvsem pa izkušnje zmeraj bolj kažejo, da je občasno postenje zelo zdravo. Zakaj?
Telesu damo med postom premor, ko se mu ni treba ukvarjati s prebavo. Takrat se lahko umiri. Stečejo postopki očiščevanja, v katerih se celice skorajda čisto same očistijo nakopičenih škodljivih snovi. Tako se ščitimo pred demenco, rakom, vnetji in zmanjšujemo nevarnost nastanka srčno-žilnih obolenj. Poleg tega občasno redno postenje uravnava krvni tlak, raven sladkorja in holesterola v krvi. Raziskave so pokazale, da post pomaga pri bolečinah v sklepih, razdraženem črevesju, alergijah in tudi pri blažjih oblikah depresije. Celo pri sistemskih živčnih boleznih, kot sta denimo multipla skleroza ali epilepsija, so bili opaženi znaki izboljšanja.
Preberite tudi: Cigara, ki lajša prehlad, gripo in slabo prebavo.
Najboljše novica pa je, da obstaja več vrst postenja. Tako lahko vsakdo najde ustrezno inačico zase. Na začetku se je najprej šele treba navaditi novega ritma, kar seveda terja nekaj potrpljenja, po enem mesecu pa se pri večini začetne težave povsem poležejo, še več, nastopi občutek zadovoljstva. Ta temelji na dejstvu, da s postom ne le izgubimo kilograme, temveč začutimo več energije, sploh če se hkrati odločimo za lažjo obliko športne dejavnosti.
Obstaja nekaj zvijač, ki nam olajšajo postenje. Ko začutimo lakoto, lahko lastno telo pretentamo s skodelico vroče vode ali čaja, ki napolni želodec. Če to ni dovolj, si lahko na začetku pomagamo z zelenjavno juho ali smutijem iz sadja in zelenjave, ki ga razredčimo z vodo.
Zelenjava in beljakovine
Postenje seveda ni samo preprosto odrekanje hrani. Ima dve fazi – fazo posta in fazo, ko jemo. Pomembno je, da v tisti fazi, ko jemo, telesa ne preobremenimo. Ne posegajmo po velikih porcijah hrane, še prav posebej ne po špagetih, klobasicah ali pomfriju, temveč si raje postrezimo z zelenjavo in zdravimi beljakovinami. Te so v stročnicah, pustem mesu, ribah, mlečnih izdelkih. Ljudje s srčnimi težavami in diabetiki pa se morajo pred postom o tem nujno posvetovati z zdravnikom.
Izberimo pravo inačico postenja zase
Osnovno pravilo postnega prehranjevalnega ritma je, da so med obroki postni premori, ko ne jemo čisto nič. Dovoljeni so le voda in črna kava, a največ štiri skodelice dnevno, ali nesladkan zeliščni čaj.
Inačica 5-5-14:
Ta je najboljša za začetnike. Med obroki imamo peturni premor. Konkretno je to videti takole: ob 8. uri zajtrk, kosilo ob 13., med 18. in 19. uro večerja, potem pa 14 ur, do zajtrka naslednjega dne, nič.
Inačica 8-12:
Po prvih izkušnjah lahko poskusimo z dvema obrokoma na dan – najbolje čez dan in zvečer –, med katerima naj bo osem ur razmika, potem pa sledi 16-urni premor brez hrane. V praksi se najbolj obnese zeliščni čaj, takoj ko vstanemo iz postelje, potem obrok ob 11., nato naslednji obrok ob 19., potem pa 16-urni post brez hrane.
Inačica 6-1:
Če se nam obe opisani inačici zdita prekomplicirani, imamo na voljo naslednjo možnost: šest dni v tednu jemo kot običajno, sedmi dan pa po principu 8–16. Še učinkoviteje je, da po običajnih petih dneh uvedemo dva dni postenja.
