Miti o dehidraciji
Vemo, kako pomembno je poleti piti dovolj tekočine, saj lahko takrat veliko hitreje dehidriramo. In pri tem, da vemo, da je treba na dan spiti določeno količino vode, v resnici zelo malo vemo o dehidraciji in o tem, kako se ji izogniti.
Voda je v našem telesu zelo pomembna za normalno delovanje. Sodeluje pri prebavi, uravnava telesno temperaturo, varuje naše sklepe in organe in še marsikaj. Kako zelo pomembna je, pove že to, da zaradi hude dehidracije lahko umremo. Zato je pomembno, da zlasti v vročih poletnih mesecih skrbite za hidracijo telesa, pomembno pa je tudi, da veste, kaj od splošno znanega o dehidraciji drži, kaj pa je neutemeljen mit.
Mit: Dehidracija ni nevarna
Ker imamo ta privilegij, da imamo neomejen dostop do čiste pitne vode, se večinoma v življenju s posledicami hude dehidracije ne srečamo. V naših glavah dehidracija obstaja zgolj kot neprijetna posledica tega, da pač v nekem obdobju nismo pili dovolj tekočine. Zaradi tega je povsem normalno, da domnevamo, da dehidracija le ne more biti nekaj nevarnega, če jo izkusimo predvsem kot glavobol, zmanjšano izločanje urina in brezvoljnost. A vendarle lahko hujša dehidracija pripelje tudi do zatekanja možganov, napadov, odpovedi ledvic in celo smrti.
Preberite tudi: Športna hoja: več kot le sprehod! Kliknite TUKAJ!
Mit: Če si žejen, si že dehidriran
Žeja ni znak, da ste dehidrirani, je pa znak, da je vaša raven vode v telesu padla pod potrebno, zato vam je telo poslalo signal, da izgubo vode nadomestite. Občutek žeje je zelo prefinjen alarm v našem telesu, ki se sproži že samo, če naša raven vode v telesu pade pod potrebno za en odstotek. In če se tega občutka držimo, pravijo strokovnjaki, lahko brez težav ostanemo hidrirani. Tako kot živali pijejo takrat, ko se za to sproži potreba v njihovem telesu, imamo tudi ljudje to sposobnost, ki nam brez težav zagotovi zadostno dnevno količino vode. A žal nas je sodobni trend ustekleničenih vod prepričal, da telesu ne gre zaupati, temveč da moramo dnevno spiti določeno število steklenic vode.
Mit: Na dan moramo spiti dva litra vode
Kot že rečeno, je ta smernica bolj posledica sodobnih trendov. V resnici tako stroge zapovedi o dnevnem vnosu tekočine ni. Strokovnjaki pravijo, da mora povprečen moški v dnevu v svoje telo vnesti tri litre tekočine, odrasla ženska pa 2,2 litra. A ta podatek ne pomeni, da mora oseba pač na dan spiti toliko vode. Tekočino v telo namreč čez dam vnašamo na več načinov. Nekaj je dobimo s hrano, precejšen del s pijačami, med katere spadajo vsi sokovi, kave, čaji, tudi nezdrave pijače, preostanek pa z dejansko vodo. Če se torej držite pravila dveh litrov, se lahko kaj hitro zgodi, da v dnevu zaužijete preveč vode, zlasti če ste v tem dnevu precejšen del tekočine zaužili že s hrano in preostalimi pijačami. Upoštevajoč to pravilo je res veliko preprosteje in varneje poslušati telo in piti, kadar smo žejni.
Mit: Svetel urin je znak, da ste dovolj hidrirani
Urin je res dober kazalec tega, kako zelo (de)hidrirani ste, a vendarle se ne smete preveč zanašati na njegovo svetlost. Zdrav urin dovolj hidriranega telesa je namreč nekoliko bledo rumen, ne povsem jasen in svetel. Presvetel urin je namreč že znak, da pijete preveč, kar prav tako ni dobro za vaše telo. V pomoč pri določanju prave barve vam je lahko lestvica barve urina, ki jo lahko poiščete na spletu.
Mit: Vode ni nikoli preveč
Seveda to ne drži, čeprav se zdi voda povsem nedolžna. Pretirano hidriranje telesa lahko vodi v precej resno stanje, imenovano hiponatriemija, ki pa je izredno redko. Gre za stanje, pri katerem je raven natrija v telesu zaradi prevelike količine vode tako razredčena, da celice začnejo nabrekati. Posledice tega so slabost, bruhanje, glavobol, zmedenost in utrujenost, v skrajnih primerih pa lahko ti simptomi napredujejo v krče in komo.
Mit: Pri športu so potrebne športne pijače
Večina ljudi pri športnih aktivnostih izgubljeno vodo nadomešča s športnimi oziroma energijskimi napitki, ki so bogati z elektroliti, a kljub splošnemu prepričanju ne drži, da je to edini in najboljši način, kako se izogniti dehidraciji med športno aktivnostjo. Če ste športno ekstremno aktivni manj kot eno uro, potem teh napitkov ne potrebujete, saj telo začne elektrolite in glikogenske zaloge klestiti šele po eni uri intenzivne vadbe. Voda bo v takšnem primeru povsem zadostovala. Pa tudi sicer si lahko pomanjkanje elektrolitov povrnete na telesu veliko bolj prijazen in naraven način. Komercialni napitki namreč vsebujejo precej sladkorja in natrija ter dolg seznam umetnih snovi, ki jih ne znate izgovoriti. Raje posezite po čokoladnem mleku, kokosovi vodi, rozinah, bananah in kavi.
Mit: Kava povzroča dehidracijo
Kava velja za pijačo, kar pomeni, da vašemu telesu zagotavlja del dnevno potrebne tekočine. Kofein je resda diuretik, a ta predstavlja zgolj določen delež pijače (kave ali čaja), preostalo pa predstavlja voda. In te je v skodelici kave ali vode dovolj, da ne samo izniči učinke kofeina, temveč celo poskrbi za hidracijo telesa. Kava pripomore k dehidraciji samo, če je zaužijemo preveč, kar naj bi bilo 3–5 skodelic dnevno.
