Kako dobro poznate simbol slovenstva?

Te dni vas na sprehodih mogočna cvetoča drevesa že od daleč opozarjajo nase s svojim sladkobnim vonjem po medu. In seveda jih takoj prepoznate - lipe so. Vendar, ali poznate razliko med lipo in lipovcem?

Mogočna lipa, simbol ravnovesja med moško in žensko energijo, je čarno, mistično, dolgoživo in zdravilno drevo in čarobno sredstvo za sproščanje stresa. 

Drevo, ki pravzaprav izvira iz Rusije, pri nas uživa prav poseben ugled. Brez tega drevesa resnice ni šlo v starih časih, ker je služilo roki pravice, to sveto drevo je od hiše odganjalo zle duhove in še kako drugače služilo v coprniške namene, z njim so merili svoje gostilniške ali druge dolgove »na rovaš« in seveda je bilo vpleteno v zeliščarstvo kot pomoč pri kašlju, migrenah, astmah, razstrupljanju, prehladih in virozah, spodbujanju potenja in za bolj mirne noči.

Lipa zelenela je, oseba ozdravela je. O tem je govora in ne gre za eno, temveč botanično gledano tri vrste evropske lipe, ki od 60 vrst uspevajo pri nas - navadna lipa, lipovec in srebrna lipa.

Lipa je darežljiva, pomaga s cvetovi, lubjem in celo ogljem, rezbarji obožujejo njen mehki les, ki pa mizarjem malo manj ustreza, ker ni tako obstojen. Svoje čase so iz lubja izdelovali košare, obuvala in vrvi. Tudi oglje za risanje je iz lipe.

S pridom lahko izkoristite lipov med v lipovem čaju pri hudih virozah. Deluje antiseptično in lajša izločanje sluzi iz nosu in grla. Olajša dihanje in okrepi obrambo, hkrati pa še lažje zaspimo in si ponoči bolje odpočijemo. Kakšen dober izgovor, da so se čebelarji iz tega lotili delati tudi medico, kjer so s fermentacijo medu s kvasovkami pridobili vino oz. žganje. Seveda je tudi to »zdravilno«.

Pozimi nabrano in posušeno lubje lipe, zmleto v prah in v čaju, pospešuje izločanje žolča, kar pomeni, da lajša presnovo maščob ter pomaga zmanjševati maščobne obloge žil. V oglju pa ga uporabljajo za vezavo strupov in plinov pri boleznih črevesja, pogosto skupaj s krhliko, ki spodbuja iztrebljanje. Nekoč so z ogljem posuli oziroma natrli tudi odprte rane, ture in ognojke za hitrejše celjenje.

Daleč najbolj uporabni pa so cvetovi. Vsebujejo sluzi, čreslovine, eterično olje (to že od daleč zavohamo), saponine, posamezne glikozide in cel kup drugih učinkovin. V čaju deluje proti vročini, pospešuje potenje, kar izloča strupene snovi, čaj deluje pri ledvičnih obolenjih in bronhitisu, kjer rahlja sluz, lajša izkašljevanje in dihanje, redči kri in pomirja. Neprecenljiv je pri gripi in virozah, predvsem v kombinaciji z bezgom. Blaži krče in vnetje dlesni. S čajem si je dobro umivati obraz in si z obkladki blažiti hude podočnjake.

Ko vam bo poleti zares vroče, spijte kozarec lipovega čaja in opazujte, kako se boste kmalu počutili bolje.

Če bi radi res dobro spali v teh norih časih, pa si iz dveh litrov čaja iz cvetov in listov pripravite večerno kopel. Tako kopel so nekoč uporabljali pri vročini: močan vroč lipov čaj in nato takoj v kopel, ki ima 37 do 40 ^oC za 10 minut, sledi le še to, da smuknete pod toplo odejo in z nočnim potenjem preženete vročino in bolezni. Danes tega nekako več ne uporabljamo, ko pa so zdravila tako blizu, kajne?

Še ideja za šivilje: v vrečko zašijte posušeno sivko, kamilico in morebiti pasijonko, nato pa vse skupaj oblikujte v spalno prevezo za oči. Blaženo spanje je zajamčeno.

Preberite več v reviji VRT&ROŽE/ZELENI RAJ