ženska pomlad Dobra karma

TO je bolj pomembno, kot tuhtanje, kdaj bo težkih...

inja zalta Svet24.si

Inja pozvala k medsebojni pomoči in kritikom ...

PER-upokojenci trgovina nemcija-reuters Reporter.si

Nemški izhod iz karantene: dalj časa bi v ...

maske Svet24.si

Poveljnik Civilne zaščite: Tudi po dobavah ...

20200303-00993114 Necenzurirano

Razkrivamo vladni trik za zvišanje ministrskih ...

Gaia Asta 1 Odkrito.si

Gaia Asta: »Stanje pri nas se bo umirilo v ...

2_Nuša Rojs Njena.si

Nuša Rojs spet z Mijom

Kaj nam srčni utrip pove o našem zdravju?

Katarina Kecek, 24.03.2020 16:00:31

Srčni utrip v mirovanju nam pove marsikaj o našem zdravju, fizični pripravljenosti in stresu, ki smo mu izpostavljeni.

Delite na:
Kaj nam srčni utrip pove o našem zdravju?
srce profimedia

Načeloma velja, da je normalen utrip za odraslega med 60 in 100 udarci srca na minuto, pri otrocih od 6. do 15. leta znaša v mirovanju med 70 in 100 udarci na minuto, nekateri športniki z zelo natreniranim srcem pa imajo lahko pulz v mirovanju tudi samo 40. 

srce.jpg
Z vsakim vdihom v naše telo pridejo majhni trdi delci, ki ‘napadajo’ pljuča, srce in možgane.
dreamstime


Srčni utrip narašča z gibanjem, delovanje našega srca pa lahko pospešijo tudi čustva, živčnost, stres ali dehidracija. Zaradi hitrega pulza je telesna temperatura telesa višja, žile se razširijo. Če čutimo, da nam srce pospešeno bije, ga moramo umirjati postopoma, z globokim dihanjem, hojo, raztezanjem mišic. Če bi srce skušali prehitro umiriti, bi nam namreč lahko postalo slabo ali bi celo omedleli.

srce ekg.jpg
Srce
Dreamstime

Normalen srčni utrip odraslega netreniranega človeka (pri otrocih ta podatek ni merodajen) je od 60 do100 udarcev na minuto čez dan, medtem ko je ponoči veliko nižji (lahko tudi le približno 40 utripov na minuto). Nekateri strokovnjaki zagovarjajo, da je normalen srčni utrip v mirovanju do 80 utripov na minuto, drugi do 100 utripov na minuto. Če imate srčni utrip v mirovanju med 80 in 100, že hodite po meji. Pri fizično bolje pripravljenih osebah pa je ta pod 60 utripov na minuto. Vrhunski športniki lahko dosežejo celo skromnih 30 udarcev na minuto. V to skupino spadajo tudi jogisti (ljudje, ki se ukvarjajo z jogo), ki lahko s posebnimi tehnikami dihanja nadzirajo notranje organe, med drugim tudi srce in njegovo bitje. Jogisti lahko zavestno zmanjšujejo število utripov.

Nekatera ljudstva verjamejo, da je naša dolžina življenja odvisna od števila srčnih utripov. Vsako srce naj bi imelo določeno dobo delovanja in s tem utripov. Se pravi, bolj ko zmanjšamo bitje srca, dlje bomo živeli.

srce zdravje_ThinkstockPhotos-823767108.jpg
Bolečina v prsnem košu je v 40 odstotkih primerov zares srčne oziroma »mehanske« narave, v preostalih pa čustvene.
Thinkstock Photos

Srčni utrip nam sporoča število udarcev srca v eni minuti. Spreminja se od osebe do osebe, saj nanj vplivajo številni dejavniki, med drugim tudi stopnja aktivnosti, telesna kondicija, čustva, s katerimi se ukvarjamo, jemanje raznih zdravil ter vnos maščobnih kislin omega-3 v telo. Srčni utrip je zelo dober kazalnik dogajanja v telesu, zato moramo biti nanj sami pozorni.  

Izsledki najnovejših znanstvenih raziskav kažejo, da je redno uživanje  maščobnih kislin omega-3 povezano z zmanjšanjem srčnega utripa v mirovanju za 2,23 utripa na minuto, s čimer tveganje za zastoj srca tudi zmanjšamo za kar 7,5 odstotka.

joga.jpg
Ljudje, ki se aktivno ukvarjajo z jogo lahko vplivajo na utrip svojega srca.
Dreamstime

EPA in DHA – maščobni kislini za zdravo srce

 Maščobne kisline omega-3 so bistvenega pomena za naše telo, saj jih samo ne more tvoriti. Raziskave kažejo, da v Evropi zaužijemo desetkrat premalo EPA in DHA na dan (to sta najpomembnejši maščobni kislini, v kateri se pretvorijo maščobne kisline omega-3 po vnosu v telo). 

Povečan vnos maščobnih kislin omega-3 v telo lahko zmanjša tveganje za razvoj atrijske fibrilacije, ene najpogostejših motenj srčnega utripa (kronične aritmije) pri odraslih, za kar 30 %.

Pomanjkanje maščobnih kislin omega-3 v prehrani lahko vodi v:

- razvoj bolezni srca in ožilja,
- motnje v delovanju srca (aritmije),
- motnje krvnega tlaka,
- neustrezno raven maščob v krvi (presežek trigliceridov),
- pospešeno nastajanje krvnih strdkov,
- pojav ateroskleroze. 

Objavljeno v reviji Bodi Zdrava št. 11, 11.11.2019