Več kot polovica se jih uči za poklic, ki ga kmalu ne bo več

Tisti, ki bodo letos začeli študij, bodo ob koncu študijske poti ugotovili, da so se odprli novi poklici, za katere ob vstopu v šolo sploh še niso vedeli. In velika verjetnost je, da bodo delali povsem nekaj drugega, kot so si zamislili. Veliko klasičnih poklicev namreč izumira, rojevajo pa se novi, prilagojeni sodobnemu času. Poglejmo jih podrobneje.

Več kot polovica sedanjih študentov po vsem svetu se v tem trenutku uči za poklic, ki ga čez deset let ne bo več. Šole jih ne pripravijo na dejstvo, da bodo v času svoje 40-letne delovne dobe v povprečju zamenjali pet poklicev in 17 različnih služb. Jan Owen iz Fundacije za mlade Avstralce pravi, da so glavni dejavniki sprememb na področju poklicev avtomatizacija, globalizacija in sodelovanje. »Veliko služb izginja zaradi avtomatizacije, ko delo namesto človeških rok opravijo stroji in roboti. Globalizacija po drugi strani pomeni, da potrebno znanje in storitve delodajalci uvozijo iz tujine, kjer so delavci cenejši, ekonomija sodelovanja oziroma delitve pa prav tako zmanjšuje potrebo po delovni sili. Dober primer je delitev avtomobila, ko se več oseb odloči za skupni avto; poklici, kot sta šofer ali taksist, pa posledično ostajajo brez dela.«

Prihajajo roboti

Vzpon avtomatizacije se v razvitem svetu že dogaja. Kar 30 odstotkov opravil in 60 odstotkov poklicev bo v kratkem digitaliziranih (prevzeli jih bodo računalniki), pri centralni banki Anglije pa so izračunali, da bodo 80 milijonov delovnih mest v ZDA in 15 milijonov v Veliki Britaniji prevzeli roboti.

Ti tehnološko dovršeni stroji imajo pred ljudmi veliko prednost; stroji namreč ne zbolijo, nimajo bolnih otrok in se ne pritožujejo zaradi višine plače. Varna zaposlitev z bolniškimi nadomestili in preostalimi ugodnostmi redno zaposlenih bo z roboti najverjetneje povsem izumrla, kot tudi klasični poklici.

Najbolj ogrožena so tista dela, ki so do določene mere rutinska, ponavljajoča se in predvidljiva. Telemarketing, denimo, je zelo rutinski, zato ima kar 99 odstotkov možnosti avtomatizacije in ponekod že zdaj namesto človeškega glasu v telefonu slišite robota, ki vam prodaja najnovejše ergonomske vzglavnike.

Še eden od izginjajočih poklicev je davčni analitik. Njegova naloga je sistematično razvrščanje ogromne količine podatkov, kar zlahka prevzamejo tudi avtomati. Tehnologija v resnici že zdaj upravlja naše davke, finančna ministrstva raje kot ljudi zaposlijo tako imenovanega Watsona. Ne, ta ni iz mesa in krvi, pač pa gre za IBM-ovo umetnointeligenčno platformo.

Roboti bodo v prihodnosti zlahka prevzeli tudi ponavljajoča se opravila v pravu. Kajti nič ni lažjega kot vse paragrafe in zakonske člene vnesti v računalnik, ki nato brez zunanjih pritiskov in napak, ki se lahko primerijo človeku, presoja, kaj je prav in kaj ni po zakonu. V družbi Deloitte celo menijo, da bo v pravnem sektorju v naslednjih 20 letih izginilo sto tisoč delovnih mest.

Ne nazadnje pa se slabo piše tudi kuharjem v restavracijah s hitro hrano, saj je kar 81-odstotna verjetnost, da jih zamenjajo roboti. Na primer robot Flippy, kuhinjski pomočnik, ki že zdaj peče hamburgerje v verigi restavracij CaliBurger.

Spremembe na trgu dela bodo bolj neugodne za ženske kot za moške.

Revija Maja

Poklici prihodnosti

Seveda poklici ne bodo izginili čez noč. »Umiranje« bo postopno, nekateri se bodo samo spremenili, nekateri pa bodo ostali in bo potreba po njih tudi v prihodnje velika. »Ne gre zanemariti dejstva, da se še vedno iščejo kamnoseki, izdelovalci kovinskih konstrukcij, oblikovalci kovin, orodjarji, električarji, avtokaroseristi, peki, mesarji, mizarji, zidarji, kleparji, slikopleskarji, gozdarji in dimnikarji,« pravi Maruša Grah, direktorica marketinga na portalu MojeDelo.com, in nadaljuje z naštevanjem poklicev prihodnosti: »Pri nas bo vse večja potreba tudi po računalniških programerjih, IT strokovnjakih, finančnih analitikih, tržnikih, farmacevtih, biokemikih, zdravnikih, zobozdravnikih, medicinskih sestrah, poklicih, povezanih z zdravstveno nego na domu, strojnih inženirjih, zelenih delovnih mestih (varčna raba energije in zemeljskih virov, lesarstvo) ter po kadru v gostinstvu in turizmu.«

Manjka dobrih kadrov

Za nekatere od omenjenih poklicev slovenski delodajalci že zdaj težko najdejo dobre kadre, saj so potrebe specifične in znanja takšna, kot jih imajo le redki.

Matjaž Kompara prihaja iz podjetja Gostol-Gopan, ki ima 70-letno tradicijo in v katerem proizvajajo linije za peko kruha. In čeprav kruha pri njih ne pečejo, pravi, da pri njih diši po kruhu ves čas, tako predani so svojemu poslu. »Pri nas imamo veliko potrebo po inženirjih tehničnih strok, predvsem po diplomiranih inženirjih strojništva in po magistrih, dobre zaposlimo jutri zjutraj!« zagotavlja.

Eno izmed podjetij na Celjskem, podjetje EMA, je odkrilo posebno merilno napravo, ki jo nameščajo na ladje po vsem svetu. To je izjemen uspeh. Podjetje hitro raste, ima že 50 zaposlenih. »Iščemo kadre, ki so približno pet let na trgu dela, in takšne, ki so že oblikovani. Iščemo kader, ki ga nihče ne pozna, gre za zelo specifičen poklic, imenuje se geomatik. To je oseba, ki pozna geografski sistem in obvlada informatiko.«

Robert Žunkovič iz Mark Metala pa pravi, da iščejo nove kadre s pomočjo družbenih omrežij in poznanstev ter da sodelujejo tudi s šolami. »Iščemo strojno smer, predvsem strojne tehnike, je pa težko najti ljudi z izkušnjami. Dnevno dobimo od 20 do 30 prošenj za delo, so pa to večinoma brezposelni. Naše matično podjetje pridobiva kadre že iz šole, pri njih opravljajo prakso pol leta in takoj se vidi, kateri je primeren.«

Nove priložnosti

Poleg naštetih služb, ki naj bi bile še nekaj časa varne pred roboti, so manj ogroženi tudi poklici, ki zahtevajo kreativnost, vzpostavljanje kompleksnih odnosov z ljudmi in nadnaravnim. Trenutno ima duhovniški poklic le 0,81 odstotka možnosti za avtomatizacijo (podatek iz raziskave Future of Jobs), a to najbrž ne bo trajalo večno. Samo pomislite na aplikacije, kot je Confession (Spoved), s katero si že danes lahko brez duhovnika pomagate pri odpustku grehov.

Pojavljajo pa se že povsem novi poklici, za katere doslej še niste slišali. Leta 2020 bo tako priljubljen poklic strokovnjak za hrano (foodologist), ki bo imel znanja iz biologije in psihologije ter bo hkrati obvladal kmetijske in kuharske veščine. To bo strokovnjak, ki bo iskal in odkrival nove možnosti prehrane.

Prav tako bo iskan poklic digitalnega varuha (digital bodyguard), ki bo mešanica strokovnjaka za odnose z javnostjo, strokovnjaka za družbena omrežja, ki bo znal operirati s podatki in bo sledil trendom na družbenih omrežjih.
Študent, ki se bo letos vpisal na študij zgodovine, pa bo morda čez štiri leta delal kot virtualni vodnik (ang. virtual tour guide). Ti bodo s pomočjo okolju prijaznih dronov in robotov vodili turiste po želenih destinacijah.

Pripravljenost šteje

In kako naj se mladi in starejši pripravite na vse te spremembe in izzive prihodnosti? Predvsem bo pomembno, da ne boste stavili vsega le na enega konja, enega delodajalca. V prihodnosti bodo namreč po vsej verjetnosti ljudje imeli več služb hkrati, povprečen zemljan bo istočasno delal za več podjetij in ne več za eno samo.

Poleg tega bo treba biti nenehno na preži, slediti trgu in razvoju ter se prilagajati potrebam delodajalcev. Obvladati bo treba tudi čim več znanj in veščin ter jih med seboj kombinirati. Kompetence, ki bodo v bližnji prihodnosti najverjetneje krojile delovna mesta in delovno okolje, so zmožnost sodelovanja v virtualni komunikaciji, medijska pismenost, socialna inteligenca (sposobnost graditi plodne odnose) in inovativno razmišljanje, medtem ko bo samo eno od 20 delovnih mest kot glavno sposobnost potrebovalo fizično moč ali gibljivost. Že imate vse te atribute? Če je vaš odgovor nikalen, ne čakajte, ampak se hitro podajte na pot novih znanj. Da boste pripravljeni na jutri.

Poleg tega bo treba biti nenehno na preži, slediti trgu in razvoju ter se prilagajati potrebam delodajalcev. Obvladati bo treba tudi čim več znanj in veščin ter jih med seboj kombinirati.

Ženskam se piše slabše

Spremembe na trgu dela bodo bolj neugodne za ženske kot za moške. Medtem ko naj bi bila izguba delovnih mest zaradi avtomatizacije relativno enakomerno razporejena po spolu - 52 odstotkov novih brezposelnih naj bi bilo moških, 48 odstotkov pa žensk - so ženske na trgu dela slabše zastopane na tehničnih področjih, kjer pa bo v prihodnje glede na projekcije ustvarjenih največ delovnih mest.