Sarah Jessica Parker: Zakon je tudi dolgočasna rutina
Sarah Jessica Parker v Ločitvi še vedno razmišlja o odnosih med moškimi in ženskami, le da precej bolj resno kot v Seksu v mestu.
Sarah Jessica Parker se je z novo serijo Ločitev lani naposled otresla vloge Carrie Bradshaw iz Seksa v mestu. Če je bila tam razposajena tridesetletnica, ki se je kot kolumnistka ukvarjala z vprašanjem, kako je biti samska ženska v New Yorku, je zdaj ženska, ki se pri 50 letih in dveh otrocih spopada z ločitvijo. Ločitev ni lahkotna komedija, ampak komedija, ki pušča grenak priokus, a takšno je tudi življenje, še posebej pa ločitev.
Nova sezona serije se je začela s podpisom ločitvenih papirjev Frances in Roberta, kar je dokaj dokončen začetek sezone. Kako bi opisali ton druge sezone v primerjavi s prvo?
V njej je malo več upanja. O tem, kako bomo začeli, se je vnela kar vroča razprava. Bomo začeli dva tedna po dogodkih iz prve sezone ali bomo začeli dva meseca pozneje, leto pozneje? Se bomo ukvarjali s tem, kar se je dogajalo na avtocesti na koncu zadnje epizode prve sezone? Potem pa nas je le nekaj tednov pred začetkom snemanja nenadoma zapustil scenarist. Novi scenarist, Jenny Becks, je imel s svojo ekipo le šest tednov. Običajno imajo scenaristi, da spravijo skupaj celotno sezono, štiri ali pet mesecev, kar pomeni, da smo izgubili dve epizodi. Posneli smo jih samo osem, kar je težje, tako da smo »skočili« na ta prizor.
Kakšni so bili odzivi na to, kako ste v prvi sezoni prikazali zakon in ločitev?
Bila sem presenečena nad tem, koliko ljudem je bila serija všeč. Nekateri so jo gledali celo s partnerji, kar me je presenetilo, nekateri pa je niso mogli gledati, češ da je preboleča in ni zabavna.
Frances je jasno, kaj si želi in česa ne, Robert pa gre naprej precej hitreje.
Slišala sem, da moški to tako počnejo. Ženske so na koncu dneva bolj podobne mačkam. Morda so preprosto bolj neodvisne, še posebno ženske, ki so neodvisne tudi na druge načine. Lahko razumem, da Thomasov lik ne želi biti sam, da se ne počuti pripravljenega za zmenkarjenje in tega niti ne zna početi, ampak se v tem, da bi bil sam, preprosto ne počuti udobno.
Ko začne hoditi na zmenke, se zdi, da Frances v njem vidi neko novo upanje, ko ga vpraša, kaj misli, da bi se zgodilo, če bi se srečala zdaj. Kaj menite, da naenkrat vidi v njem?
Mislim, da v njem končno vidi moškega in osebo z lastnostmi, ki so se ji nekoč zdele privlačne, a so zaspale, njegov odnos z Jackie pa jo spet spomni na stvari, ki jih je pozabila. O tem sem razmišljala, ko sem gledala svojega moža skozi oči svojih otrok ali skozi oči prijateljev. Lepo je, da te ljudje, ki niso del dolgočasne vsakodnevne rutine, spomnijo na to. Velik del zakona, v katerem so otroci, je organizacija. Vse, kar počneš, je, da pošiljaš sporočila »Ali boš lahko Jamesa Wilkieja peljal k zdravniku, ker imam srečanje z mediji?«, in tako naprej. Grozno je. Zato je lepo, da se, ko odmisliš vse to, spomniš, da je partner človeško bitje, ki v tvoje življenje prinaša veselje, pogovor …
Vsi ti vidiki v prejšnji sezoni niso bili v ospredju.
Da, on se je vedel neumno in trapasto, ona pa je bila hladna, jezna in kaznovalna.
Frances ni bila pretirano navdušena nad Tinderjem. Zakaj ga tako sovraži?
Da, takrat sem vprašala, ali bomo res posneli epizodo o aplikaciji za zmenke. Če imamo samo osem epizod, ne želim tratiti časa za nekaj, kar je povezano s telefonom. Res ne. Ne želim opraviti na tisoče telefonskih klicev. Ne maram več mobilnih telefonov v filmih in na televiziji, pa sem nekoč imela rada telefonske klice. Ampak prave klice. Ko nisi vedel, kdo te kliče. Bila sem proti Tinderju, ker se mi je zdel izguba vrednosti. Ni se mi zdelo, da je to naš trenutek slave.
Ko pa vendarle gre na zmenek z drugim moškim, se mora spopasti s tem, da prizna dejstvo, da je imela razmerje, česar do te točke ni storila. Menite, da ji je to težko?
Da – in tako verjetno je. Nekaterim, še posebej ženskam, bi bilo to težko priznati, ker naj to ne bi bil njihov »teritorij«, kar se mi osebno zdi čudno – še vedno se spopadam s tem. Ne obsojam in ne zagovarjam ljudi, ki imajo razmerja, samo pravim. Zakaj je to za ljudi tako problematično? Zakaj je to takšen tabu?
