Dan, ko je Laibach prišel v Severno Korejo
Dokumentarec o gostovanju naše zasedbe, ki je na presenečenje vsega sveta kot prvi tuji rokovski bend nastopil v Severni Koreji, na TVS.
Norveški režiser Morten Traavik in Latvijec Ugis Olte sta skupino Laibach pospremila v Severno Korejo in zabeležila to, kar je Slavoj Žižek ocenil kot najbolj fascinantni kulturni, ideološki in politični dogodek v 21. stoletju do zdaj. Ob srečanju s strogo ideologijo in kulturnimi razlikami se je skupina le s težavo prebila skozi šivankino uho cenzure, preden so jo spustili pred občinstvo, ki se še nikoli ni soočilo z alternativnim rokenrolom. Tudi zato je ta dokumentarec nekaj resnično posebnega in vreden ogleda, kar dokazujejo tudi kritike z vseh koncev sveta.
Pred televizijsko premiero smo za nekaj informacij poprosili tudi skupino Laibach.
Kaj je bilo prej – ideja za dokumentarec ali povabilo v Severno Korejo?
Najprej je bila Severna Koreja, potem je padlo povabilo in na koncu ideja za dokumentarec.
Kakšne pogoje ste imeli za snemanje in kako blizu ste člani skupine spustili kamere?
Prav rigoroznih prepovedi in zapovedi ni bilo, seveda pa se nismo mogli sami sprehajati po mestu in državi (razen tisti, ki smo si ta privilegij priborili z nepokornostjo).
Kako se spominjate nastopa v Severni Koreji? Bi še kdaj ponovili kaj takega? Vas mika kak turistični izlet v to skrivnostno državo?
Za nas je to bil pravzaprav nastop pred idealno publiko, ki ni vnaprej obremenjena s takšnimi ali drugačnimi informacijami o skupini. Z veseljem bi v Severni Koreji zopet nastopali, pa tudi še kakšnega turističnega izleta se ne bi branili. Ta država se namreč turistično odpira že nekaj let in še zdaleč ni tako zaprta za tujce, kakor se o njej misli.
S filmom ste bili tudi na nekaj festivalih. Kakšni so bili odzivi?
Film je bil na mnogih festivalih in še vedno uspešno potuje po svetu. Dobil je tudi nekaj nagrad, odzivi pa so različni, v glavnem zelo naklonjeni. Pred kratkim so film z velikim odzivom prikazali tudi na BBC 4.
