Tina Gorenjak in Inti Šraj: Klofute gredo težje od rok kot poljubi

Na intervju smo vse tri nekoliko zamudile, saj je bila tiste dni pred božičem gneča v centru nepopisna. Dobile smo se v lokalu, kjer ti ne zaračunajo popite pijače, pač pa čas, ki ga tam preživiš, in po več kot dveh urah v smehu ugotovile, da smo veliko preveč klepetave in premalo žejne, da bi se nam to izplačalo. Ko beseda nanese na nadaljevanko Dragi sosedje, v kateri Inti Šraj igra zapeljivo, a nedostopno Saro, Tina Gorenjak pa, kako netipično zanjo, prijazno in razumevajočo mamo 16-letnika, Suzano, povesta, da sta dva meseca in pol, kolikor jih preživijo na snemanju v Beogradu, veliko, ko gre za njuno družino, a jima čas v družbi drugih igralcev in ekipe hitro mineva. Kot pravita, jih celotna srbska ekipa dobesedno nosi po rokah in razvaja, česar pri nas nista vajeni.      

Kdaj in kje so se vajine poti prvič križale?
Inti: Tino poznam že od prej, ker je pač Tina Gorenjak. (smeh)

Tina: Ja, tudi jaz poznam Inti še od prej, ker je pač Inti Šraj. (smeh) V bistvu sva se prvič srečali in spoznali prav na snemanju Dragih sosedov in bila je ljubezen na prvi pogled.

Inti: Res je, takoj sva se ujeli.

V Dragih sosedih sta tekmici, kaj pa v resničnem življenju?
Tina: Neizmerno radi se druživa tudi zunaj serije. V seriji igrava ženski, ki sta ves čas v konfliktu, in na začetku nama je bilo precej težko zaradi tega. Potem pa sva se začeli vedno bolj zabavati na ta račun, in tudi ko čakava med snemanjem, ves čas letijo kakšne šale, tako da vsi umirajo od smeha. Sva prav neustavljivi.

Inti: Na začetku je bilo res malo neprijetno, ko moraš nekoga tako užaliti. Pri mojem liku pa se mi zdi super to, da je Suzana pravzaprav Sarina šibka točka. Sara je bila namreč na začetku zelo normalen lik, prav nič komičen, zato je super prikazati, da je ranljiva in včasih prav podla.

Tina: Poleg tega Sara na prvi pogled nima nobenih napak in tak lik je težko igrati. Vedno je bolj zabavno igrati nekoga, ki je poln napak in ima ogromno težav sam s sabo.

Velikokrat vas novinarji sprašujemo, kako se lahko igralci s tako lahkoto poljubljate med sabo, pa bi se morali spraševati čisto nekaj drugega, kajne?
Tina: Jaz vedno rečem, zakaj sploh tako razmišljanje. Tudi poljubi so del igre. In zakaj nihče ne postavlja takih vprašanj, ko gre za udarce. To je popolnoma enako. Tako kot se poljubljamo, si lahko tudi prisolimo klofuto, kar pa ne pomeni, da se tudi sicer tepemo. (smeh) Zanimivo, da agresija nikogar ne zmoti, ko pa gre za ljubezen ali erotiko, se pa vsem zdi, da se je moralo tu zgoditi nekaj več tudi za kamero.

Je torej večji problem nekoga udariti, kot poljubiti?
Tina: Spomnim se, ko sva z Magnificom snemala film Stereotip. Tam je moral on klofniti Marjetico in je bil čisto iz sebe zaradi tega. »Jaz tega ne morem narediti,« je govoril. Tam sva stala in sem mu rekla: »A me lahko, prosim, klofneš!« On pa: »Ne morem.« Cela drama je nastala zato, ker je moral enkrat zamahniti z roko. (smeh) Zdaj se pa tepemo pri Dragih sosedih kot za stavo. In po resnici povedano, ni to prav nič prijetno. Tudi Inti je imela veliko težavo, ko mi je enkrat morala prisoliti zaušnico.

Inti: Tako je pri vsakem. Enostavno ne moreš dvigniti roke nad nekom, še posebej, če ni tako zelo upravičeno. Mislim, da so nam na snemanju Dragih sosedov klofute težje šle od rok kot poljubi.  

Ko prebiram o vajini življenjski poti, vidim, da imata kar precej skupnega. Recimo obe sta se slekli za Plaboy …
Tina: A res, ti tudi?
Inti: Ne, jaz se ne morem uvrščati med tiste, ki so se slekle. Jaz sem dala samo intervju, te fotografije zraven ne spadajo v to kategorijo.

Tina: Hočeš reči, da se nisi dovolj kategorično razgalila? (smeh)

Obe sta tudi mami. Verjetno vama ni lahko, ko greste za dva meseca in pol na snemanje Dragih sosedov v Beograd in ste tako dolgo ločeni?
Tina: Moja hči je sicer stara že 18 let, vendar mi je enako težko, kot če bi bila majhna. To je v bistvu edina stvar, ki mi je res težka pri vsem skupaj. Moja hči je bila tudi prva oseba, ki sem jo vprašala, ali bi se lotila tega projekta, in moram povedati, da sem se sama bolj nagibala k temu, da ne, ona pa mi je prigovarjala, da je to vendarle super. Potem se je še pošalila, da itak nima časa zame, ker se mora učiti. Ona je tista, ki mi s svojimi duhovitimi in lepimi pripombami olajša take odločitve.

Inti: Moj je mlajši, zdaj gre v vrtec, tako da je res težko.  

Tina: To je zagotovo ena od lastnosti, ki nama je zelo skupna, da sva namreč obe zelo čustveni in predani mami.

Koliko vaju je spremenilo materinstvo?
Inti: Mene zelo, ampak v dobrem smislu. Spremeni ti fokuse in prioritete. Spremeni te kot osebo. S tem druge stvari odpadejo in se pojavi nov svet, ki je smisel tega življenja.

Tina: Res je, kar naenkrat se nehaš obremenjevati s kopico reči, postanejo popolnoma nepomembne, in odpre se ti drugačen, boljši pogled na svet.

Inti: Čeprav so to banalne stvari, recimo tvoja fizična podoba. Še med nosečnostjo se obremenjuješ s tem, kako si videti, ko pa pride otrok na svet, si tako fasciniran nad tem, kaj tvoje telo zmore, od nosečnosti do dojenja, da ti postane čisto vseeno, kako je videti, ker dela čudeže.

Tina: Jaz moram pa reči, da sem si bila med nosečnostjo zelo všeč. (smeh) Tudi počutila sem se fantastično, kar je verjetno sijalo tudi navzven. Spomnim se, da sem šla po ulici in se mi je prvič in zadnjič zgodilo, da je nekdo zažvižgal za mano. Ko sem se obrnila, se je seveda pokazal trebušček in zadrega na obrazu ‘žvižgača’ je bila popolna. (smeh)

Pa še nekaj imata skupnega: radi potujeta, Inti, vi pa ste celo nekaj časa živeli v Parizu.
Inti: Tako je. Tam sem študirala in delala. Pariz se sliši zelo romantično in verjetno tudi je, če imaš že neko osnovo zagotovljeno. Če pa začneš z nule, tako kot jaz, pa čeprav sem pol Francozinja, si vedno tujec. Tako da ni bilo najlažje, je bilo pa zelo zanimivo. Želela sem si študirati igro, ampak ne na AGRFT, zato sem se tukaj vpisala na likovno akademijo, in ko sem jo končala, sem šla v Pariz. Želela sem si stran, ven iz tega okolja, se odklopiti in osamosvojiti.

Katero obdobje v življenju je bilo za vaju najbolj prelomno?
Tina: Rojstvo hčere in potem moja prva avtorska predstava, monokomedija Muca Maca ali brez ljubezni mi živeti ni. Napisala sem jo iz velike osebne stiske, nato pa jo neštetokrat uspešno odigrala. Takrat se mi je življenje dvakrat obrnilo na glavo. Privatno z Ninico (hčerko Nino Barbaro, op. p.) in tudi poslovno.

Inti: Mojih prelomnih obdobij je bilo pa več. Najbolj naporna od vsega so bila najstniška leta. Potem je prišel Pariz in potem še otrok ...

Kakšni sta bili kot najstnici?
Inti: Tino si predstavljam kot zelo divjo najstnico. (smeh)

Tina: Niti ne. Od treh let naprej sem plesala balet in do akademije sem bila tako zelo v plesu, da sem hotela pustiti srednjo šolo in se ukvarjati samo s tem. Ampak so me starši prepričali, da moram najprej končati gimnazijo. Še zdaj sem jima za to zelo hvaležna, ker sem potem v četrtem letniku odjadrala v igralsko smer. Bila sem zelo ustvarjalna, obenem pa sem imela sama s sabo cel kup problemov. V to obdobje se ne bi nikoli več vrnila.

Inti: Ko sem bila stara 18, 19 let, se mi je zdelo, da sem najpametnejša, da mi je vse jasno. V resnici pa se ves čas soočaš s svojim okoljem in svetom okoli sebe ter spoznavaš, kakšne so stvari v resnici. Velikokrat sem bila razočarana, tako nad ljudmi kot nad načinom življenja. Sprejeti sem morala, da bom morala v tem sistemu in tem svetu, ki mi je bil popolnoma tuj, delovati. Tako da mi je bilo kar težko. Je pa res, da se mi je že takrat veliko dogajalo in da sem na zunaj delovala čisto »vklopljena«. V resnici pa sem se borila z depresijo in tega takrat še ni nobeden razumel.  

Kakšne vloge so vama bolj in kakšne manj pri srcu?
Inti: Jaz imam recimo čez glavo dovolj vlog »luškanih bejb«, res, to je tak dolgčas in brez zveze. Spremlja me neka usodna ženska … Želela bi si vloge kakšnih močnih žensk, ki so nekaj naredile v življenju, nekaj dosegle. Želela bi si, ne toliko kritizirati svet, ampak bolj ponujati različne rešitve. Skratka, želela bi biti v vlogi nekoga, ki prinaša nekaj novega, novo idejo, ustvariti nekaj pomembnega.

Tina: Na splošno je takšnih vlog v slovenskih filmih in serijah malo. Gledališče ponuja igralkam dosti večjo paleto izražanja. Se pa televizijska produkcija zadnja leta veča in prihajajo zanimivejše in bolj raznolike vloge tudi za igralke, kar je odlično. Stvari se premikajo na boljše. Mene sicer v serijah spremljajo vloge zlobnih zapeljivk in najbolj me pri tem moti ta stereotip, ki ga ustvarjamo, da je zapeljiva in seksi ženska hudobna. Neizmerno pa uživam v vlogi Suzane, ker je normalna, topla, »mamasta« ženska. Taka prav hecna in jo imam zelo rada. Bi si pa želela nekoč dobiti res dobro komično vlogo v filmu.

Se Dragi sosedje vračajo z novo sezono?
Tina: Se in morava povedati, da se neizmerno veseliva, ker smo res odlična ekipa. Ogromno smo skupaj, zato je pomembno, da se razumemo. Če bi bil samo eden problematičen, bi se vse porušilo. Delamo projekt, ki je popolnoma drugačen od vsega, kar smo delali do zdaj, in smo se mu stoodstotno posvetili.

Inti: Se mi zdi, da je boljše, da snemamo v Beogradu, ker smo res osredotočeni samo na to. Če bi snemali tukaj, bi bilo manj te kemije med nami, ker bi se po snemanju raztepli vsak na svoj konec.

Tina: Ko omeniš, da snemaš v Beogradu, vsi najprej pomislijo na zabave, ampak mi res ves čas intenzivno delamo, ker je treba ogromno stvari posneti.

Preberite tudi: Sin Rosvite Pesek se je na Tajskem čisto zaljubil! Kliknite TUKAJ!