Tega o Anthonyju Hopkinsu najbrž niste vedeli!
Sir Anthony Hopkins je 80. rojstni dan proslavil kot kralj Lear.
Eden najboljših živečih igralcev je na silvestrovo slavil 80 let. Vitez britanskega imperija, dobitnik oskarja, dveh emmyjev, treh baft, zlatega globusa za prispevek v zabavni industriji in član britanske filmske akademije se je na film prebil pred pol stoletja, se zapisal v anale kot psihopat Hannibal Lecter, v zadnjem času pa pritegnil pozornost v Marvelovi franšizi, kot Alfred Hitchcock in v HBO-jevi seriji Westworld.
Veliki mentor
V šoli se ni znašel, vrstniki so ga zafrkavali, učitelji v njem niso videli potenciala. Je pa že takrat igral klavir, risal in slikal – kar še vedno počne z odliko. Prvi od treh velikih Richardov, ki so ga zaznamovali, je bil rojak Burton, filmski Tito in mož Liz Taylor, ki ga je srečal pri 15 letih. Po akademiji v Cardiffu je šolanje nadaljeval v Londonu, kjer ga je pod okrilje vzel Laurence Olivier. Ko ga je varovanec zamenjal v Strindbergovem Mrtvaškem plesu, je o njem zapisal, da je izjemen talent in da je delo opravil kot izkušen maček. Zanimivost: ob restavraciji filmske klasike Spartak leta 1991 je na nekaj delih, kjer se je izgubil zvok, Anthony imitiral Olivierjev glas.
Moč celuloida
Proslavil se je tudi v teatru, je član Royal Shakespeare Company, a Hopkinsa je vedno vleklo v film. Leta 1968 se je prebil z vlogo Riharda I. Levjesrčnega v Lev pozimi, kmalu zatem pa z Mladi Winston in Bridge Too Far posnel prvi sodelovanji z režiserjem Richardom Attenbourghom (brat ikoničnega dokumentarista Davida), s katerim sta ustvarila tudi filme Magija, Chaplin in Dežela senc. Ko mu je Richard ponudil vlogo Gandhija, ga je oče zbodel, če se bo vrgel v komedijo.
Ko jagenjčki obmolknejo
Vloga, ki ga je umestila med pop ikone, je Hannibal Lecter, kanibalistični psihopat, ki smo ga spoznali v srhljivki Ko jagenjčki obmolknejo, še bolje pa v Hannibalu in Rdečem zmaju. O enem največjih filmskih zlobcev, ki mu je prinesel tudi oskarja, je izjavil, da je Robin Hood serijskih morilcev – ubija le nepopravljivo nesramne. Včasih pa opravi celo družbeno koristno delo: ljubitelje klasične glasbe je odrešil »fušajočega« flavtista, ko ga je upravnemu odboru filharmonije postregel kot ragu.
Ni tabujev
Ob tem, da je mojster upodabljanja likov zadržanih Britancev (tudi v nagrajevanih Ostankih dneva in Deželi senc), Tony, kot Valižana z rezidenco v Malibuju kličejo prijatelji, rad igra kontroverzne like. V Uporu na ladji Bounty je bil strogi poveljnik William Bligh, Adolfa Hitlerja se je lotil v Bunkerju, v Lindbergh Kidnapping Case je bil Richard Bruno Hauptman, Nixona pa je upodobil v biografiji Oliverja Stona. Za upodobitev Nixona in predsednika Johna Quincyja Adamsa v Amistadu je bil nominiran za oskarja.
Izjemen spomin
Čeprav je dislektik in star 80 let, si še vedno zapomni izjemne količine besedila in ga izvede brez napak. V Amistadu je sedemstranski govor posnel v prvo. Spomin trenira tako, da se vsak teden nauči eno pesem. Je pa tudi improvizator. Na to se je naslonil tudi pri liku Hannibala, od govora, povzetega po Katharine Hepburn, do odsotnosti mežikanja v slogu Charlesa Mansona. Znanje občasno predaja mladini na igralski šoli v Santa Monici, kjer uči vse, od Shakespeara do teorije in monologov.
Najbrž niste vedeli
- Tony je ozdravljen alkoholik in kadilec.
- Čeprav je eden največjih igralcev, je v ZDA dovolj anonimen, da lahko sede v avto in se zapelje od obale do obale, ne da bi ga prepoznali.
- Njegova najljubša grozljivka je Rosemaryjin otrok.
- Preden se je predal igri, je želel postati pianist.
- Leta 1964 je napisal valček And The Waltz Goes On, ki ga je Andre Rieu leta 2011 premierno izvedel na Dunaju, vključil v turnejo in po njem naslovil takratni album.
- Ne mara Bonda? Zavrnil je vloge zlobcev v neizvedenem tretjem filmu Timothyja Daltona, Goldeneyu in Jutri nikoli ne umre, v Skyfallu pa vlogo Kincaida.
