Pravi ukrepi proti mrazu
Kako se obuti in kaj pojesti, da nam temperature pod ničlo ne bodo prišle do živega?
O omrzlinah
Blage kožne spremembe zaradi mraza imenujemo ozebline. Omrzlina pa je poškodba, pri kateri pomrzne koža in včasih tudi globlja tkiva. Poškodba kože je lahko prehodna ali pa pušča trajne posledice. Ločimo štiri stopnje omrzlin. Pri prvi stopnji je poškodovana le površina; koža je bleda, otečena in omrtvičena. Tudi omrzline druge stopnje prizadenejo površino kože, vendar so poškodbe hujše, značilni pa so oteklina, voskast videz kože in mehurji, napolnjeni z bistro tekočino.
Omrzline tretje stopnje poškodujejo vse plasti kože, koža pomodri in pojavijo se mehurji s krvavo tekočino.
Omrzline četrte stopnje poškodujejo tudi mišice in kosti, zaradi hujših okvar žilja prične tkivo odmirati in nastane gangrena.
Omrzline se najpogosteje pojavljajo na izpostavljenih delih - dlaneh, stopalih, nosu in ušesih.
Dobro je vedeti
Pomrznjeno kožo začnite tajati šele v ogrevanih prostorih, oziroma ko ste dovolj zaščiteni pred zmrzaljo. Ponovna ozeba odtaljene kože lahko namreč povzroči dodatne poškodbe.
Delujmo pri vzrokih
Omrzline kajpak nastanejo, če koža ni dovolj zaščitena pred nizkimi temperaturami, pri čemer lahko močan veter temperaturo še zniža za 5 do 10 stopinj Celzija. Posebej občutljivi so ljudje z boleznimi srca in ožilja, tudi sladkorni bolniki in vsi, ki jemljejo zdravila za srce. Največkrat v mrazu tragično preminejo alkoholiki, ki nizkih temperatur niti ne čutijo.
Kako pomagati?
Pojdite v topel prostor in ovijte ozebli del telesa v toplo tkanino ali ga potopite v toplo vodo. Ne uporabljajte vroče vode in ne drgnite kože. Nadaljujte segrevanje, dokler se ne povrneta zaznava občutka in mehkoba kože. Topli napitki pomagajo segreti telo in preprečiti dehidracijo.
Mehurje lahko zdravite z antibiotičnim mazilom in jih pokrijete s sterilnim povojem, s čimer preprečite okužbo. Aloe vera in nesteroidna protivnetna zdravila bodo zmanjšala bolečino in vnetje. Če pa se po takšni prvi pomoči ne povrneta občutek in normalna barva kože, poiščite nujno zdravniško pomoč.
Bolje preprečiti kot zdraviti
Oblecite se toplo, posebej poskrbite za naglavno pokrivalo in nadenite si rokavice in tople nogavice. Ne ostajajte zunaj, če imate v čevljih vse mokro. Mokra oblačila namreč pospešijo izgubljanje telesne toplote. Ne nosite tesnih oblačil, ker ovirajo krvni obtok, in se oblačite večplastno, pri čemer naj bo spodnje perilo dobro zračno. Izberite sodobne materiale, ki ne vpijajo vlage. Prav tako je pomembno, da omejite čas, ki ga prebijete zunaj, in da dobro prisluhnete telesu. Brž ko vas začne zebsti, stopite na toplo. Ne kadite!
Katere pijače so najboljše?
Pijte topel šipkov čaj, dobri pa so tudi planinski in gorniški čaji, ki jih sladkajte z medom in vanje stisnite pol limone. Dobro dene tudi sojin kakavov napitek in seveda ne preslana piščančja in ribja juha, ki jo pripravite doma in za sankanje ali smučanje shranite v termovko.
Kaj jesti?
Nižje ko so zunanje temperature, večja je presnova beljakovin in maščob. Zato malce preverite prehranske vrednosti posameznih živil. Pozimi lahko užijete več maščob, a pazite, da bo dovolj tudi beljakovin in ogljikovih hidratov. Za zimski čas, posebej za zimske športe, pa so pomembni še kalcij, železo, magnezij, cink, folna kislina, vitamina C in E ter dovolj natrija in kalija. Odlične za mrzle dni so predvsem maščobne kisline iz družine omega-3, zlasti enkrat nenasičene. Dobrodošle so ribe in suho sadje.
Dobro je vedeti
V gorah pozimi jemo vnaprej pripravljeno hrano, ki jo samo malo pogrejemo. Tehnologija priprave tovrstne hrane je zelo napredovala. Nekaj hrane v obliki energijskih gelov ali v ustih topljivih zrnc je mogoče zaužiti takoj, ne glede na zelo nizke temperature, močan veter in gosto sneženje. Prav pridejo tudi krhke sezamove palčke.
Pomembno za prehrano v gorah in v mrzli dolini:
Dnevno zaužijte vsaj en topel obrok.
Ko pridete v kočo, ne zaužijte preveč maščob in rdečega mesa.
Privoščite si vsaj kakšen sadež ali nekaj zelenjave.
Pivo pijte šele v toplem zavetrju.
Sladkarije pojejte, preden greste smučat.
Na turah na mrzlem, ki trajajo več kot šest ur, pijte predvsem mineralno vodo, uživajte oreške, pojejte kakšno rdečo grenivko ali pomarančo. Na polnozrnati kruh gredo zjutraj zelenjavni, popoldne pa beljakovinski namazi na osnovi soje, pire, rib.
In če pride do zvina, zloma?
Počivajte in se izogibajte športu in drugim fizičnim aktivnostim vsaj nekaj dni. Prvih 24 ur hladite poškodovano mesto z ledom ali hladnimi obkladki, ki zmanjšajo oteklino. Obkladek položite za 30 minut, nato pa naredite 30-minutni odmor. Takoj po zvinu povijte prizadeti sklep z elastičnim povojem, saj ga boste s tem stabilizirali in preprečili otekanje. Prizadeti ud naj bo dvignjen.
Pri zvinu zapestja, komolca ali rame naredite opornico s trikotno ruto, zavezano okoli vratu, in vanjo položite roko, vendar roka ne sme biti imobilizirana več kot nekaj ur brez vmesnega razgibavanja. Po enem dnevu izmenično nameščajte tople obkladke in razgibavajte v vodi. Masaža z drgnjenjem izboljša gibljivost. Od homeopatskih zdravil je učinkovita Arnica D30.
