Ne manj otrok, temveč ob pravem času!
Obisk ginekologa je za vsako žensko nekaj, za kar ve, da je priporočljivo opraviti enkrat letno – če pa že to ne, pa vsaj enkrat na tri leta.
Kako pa je z ginekologi in mladimi dekleti v najstniških letih, smo povprašali prof. dr. Špelo Smrkolj, dr. med. ter specialistko ginekologije in porodništva na Ginekološki kliniki Ljubljana.
Kdaj je (v teoriji) pravi čas, da dekleta oziroma najstnice prvič obiščejo ginekologa?
Ginekologi si želimo, da bi nas najstnice obiskale pred prvim spolnim odnosom. Obisk je v tem primeru namenjen predvsem pogovoru o kontracepciji, o zaščiti pred spolno prenosljivimi boleznimi, o cepljenju proti HPV in pogovoru o pomenu rednih obiskov pri ginekologu. Običajno pri prvem obisku še ne opravimo ginekološkega pregleda, praviloma to naredimo šele, ko dekleta že imajo spolne odnose. Če imajo težave z menstruacijskim ciklom, imamo na voljo še druge načine pregleda, ne samo vaginalni pregled (na primer ultrazvočni pregled).
In kako je v praksi – kdaj dekleta dejansko pridejo prvič? Zakaj po navadi pridejo prvič? Ker potrebujejo zaščito ali so vzroki drugačni?
Dekleta pridejo največkrat prvič h ginekologu zaradi težav z menstruacijo. V glavnem gre za težave z nerednimi, premočnimi, včasih tudi zelo bolečimi menstruacijami. Večina deklet je takrat še v obdobju najstništva in še nimajo spolnih odnosov. Dvajsetletna ali starejša dekleta pa prvič obiščejo ginekologa zaradi zaščite pred neželeno nosečnostjo. Nekaj obiskov pri ginekologu je tudi zaradi vaginalnih vnetij in spolno prenosljivih bolezni.
Ali dekleta običajno pridejo na prvi pregled skupaj z mamo ali jih je sram in pridejo raje sama ali v družbi prijateljice, morda celo fanta?
Večinoma pridejo na prvi ginekološki pregled z mamo, še zlasti dekleta, ki še niso imela spolnih odnosov in imajo težave z menstruacijskim ciklom. Tista dekleta, ki želijo zaščito pred neželeno nosečnostjo, pa običajno pridejo na ginekološki pregled sama.
Koliko pa današnje najstnice vedo o preprečevanju nosečnosti in za kakšno obliko kontracepcije se navadno odločijo?
Podatkov o različnih načinih preprečevanja nosečnosti najstnicam danes ni težko pridobiti: na voljo so različne spletne strani, promocijski material v zdravstvenih ustanovah, šolah, lekarnah, o osnovah varne spolnosti mlade poučijo že v osnovni šoli. Ginekolog lahko k temu prida še natančnejše informacije ter glede na zdravstveno stanje vsake posamezne najstnice dokončno odloči, ali je neka metoda preprečevanja nosečnosti za konkretno najstnico dovolj varna in učinkovita. Večina najstnic se po dogovoru z ginekologom odloči za kontracepcijske hormonske tabletke ali za kondom.
Kakšna je po vašem mnenju idealna oblika zaščite za mlada dekleta?
Idealna kontracepcijska zaščita za mlada dekleta je učinkovita, preprosta, varna, povratna, sprejemljiva za oba partnerja in poceni. Izbor je širok, vendar ni vsaka kontracepcija za vsako žensko, vsak par pa lahko izbere zase najprimernejšo. Načrtovanje nosečnosti pomembno vpliva na zdravje matere in otroka. Odločanje o rojstvu otroka spada med človekove pravice. Materinstvo oziroma očetovstvo je privilegij odraslih, zrelih ljudi. Z ljubeznijo in spolnostjo pa se mladi srečajo prej, ko še niso pripravljeni na otroka. Namen kontracepcije ni, da bi imeli manj otrok, temveč da bi jih imeli ob pravem času.
Jim gre pri kontracepciji predvsem za zaščito pred nosečnostjo ali se zavedajo tudi tveganja za različne spolne bolezni?
Mladi uporabljajo kontracepcijo večinoma zaradi zaščite pred nosečnostjo, vedno se ne zavedajo tveganja za različne spolne bolezni ob tem. Poleg neželene nosečnosti je treba misliti tudi in predvsem na prenos spolno prenosljivih bolezni, pred katerimi se najzanesljivejše zaščitimo s kondomom. Medtem ko na primer kontracepcijske tablete ščitijo pred nenačrtovano nosečnostjo, ne predstavljajo zaščite pred spolno prenosljivimi okužbami. Zato ob uporabi zanesljive kontracepcije svetujemo dvojno zaščito, to je uporabo zanesljive kontracepcije in hkratno uporabo kondoma oziroma pravilno in predvsem dosledno uporabo kondoma. Postopki preprečevanja širjenja spolno prenosljivih bolezni so sicer združeni pod kratico ABC, pri kateri A pomeni abstinenco v spolnih odnosih (angl.: abstinence), B pomeni bodi zvest enemu partnerju (angl.: be faithful), C pa pomeni uporabo kondoma pri vsakem spolnem odnosu (angl.: condom).
Kako je pri nas z nezaželenimi nosečnostmi – koliko jih je? Se številka z leti manjša ali viša?
V Sloveniji približno polovica žensk v rodni dobi uporablja različne vrste kontracepcije. Imamo eno najnižjih stopenj splavnosti na svetu, saj je samo približno šestnajst odstotkov vseh nosečnosti neželenih in se končajo s prekinitvijo nosečnosti, v Evropi je takšnih nosečnosti dvajset odstotkov. To pripisujemo dobri izobraženosti ginekologov in tudi splošnih zdravnikov, h katerim se ženske zatekajo po nasvete o kontracepciji. Prav tako so kontracepcijska sredstva, ki jih krije zdravstveno zavarovanje, dobro dostopna. V splošnem bi lahko rekli, da imajo ljudje v Sloveniji dobro dostopnost do zdravstvene službe. Vse to so dejavniki, ki vplivajo na nizke odstotke splavnosti. V Sloveniji se splav povsem na željo nosečnice izvaja do desetega tedna nosečnosti. Preostale prekinitve gredo prek različnih komisij. Nosečnost pa se večinoma prekinja medikamentozno, z zdravili. V nekaterih primerih pa še vedno pride v poštev inštrumentalno prekinjanje. Še spodbudnejši pa je podatek, da smo iz povprečne države v zadnjih dveh desetletjih napredovali na čelo in postali najuspešnejša država v preprečevanju mladostniških nosečnosti in splavov v Evropi. Tako je pri nas med porodnicami še vedno manj kot odstotek najstnic. Pred tremi desetletji jih je bilo okrog sedem odstotkov, kot jih je danes še vedno v Veliki Britaniji. Pri nas rodita vsako leto nekako dve mladostnici, stari manj kot petnajst let, nosečnost pa do te starosti prekinejo od dve do štiri. V starosti do petnajst let pa je skupaj spolno aktivnih 5,6 odstotka najstnikov. Primerjav z drugimi državami ni, saj večje države tovrstne podatke težko zberejo.
Kaj pa spolni odnosi? Včasih starši slišimo že skoraj »strašljive« trditve, da so danes otroci spolno aktivni že pri dvanajstih letih in podobno. Je to res ali gre za pretiravanje? Kdaj povprečno se slovenska mladina odloči za prve spolne odnose?
Zadnje raziskave o spolnem vedenju med slovenskimi srednješolci iz leta 2012 kažejo, da je pri sedemnajstih letih spolno aktiven vsak drugi najstnik. Ob vstopu v srednjo šolo, ko z občutkom zmanjšane ranljivosti oborožena večina najstnikov meni, da je »spolno dozorela«, pa je spolno dejavnih okrog trideset odstotkov najstnikov, kar nas uvršča v zlato sredino evropskega povprečja. Z najvišjim odstotkom spolno dejavnih dijakov prvih letnikov se po podatkih mednarodne raziskave o zdravju mladostnikov sicer ubadajo na Grenlandiji in Danskem, z najmanj pa na Slovaškem. Podrobneje razčlenjeni podatki slovenske raziskave kažejo, da je pri nas pri dopolnjenih petnajstih letih spolno dejavnih devetnajst, pri dopolnjenih šestnajstih letih pa blizu 37 odstotkov najstnic in najstnikov.
Kako kot ginekologinja gledate na cepljenje proti virusu HPV?
O cepljenju proti HPV se že nekaj časa govori, a je odziv precej podcenjen. Ginekologi si želimo, da bi bilo obiskov zaradi tega več. Cepljenje proti HPV zelo priporočamo, še posebno pred prvim spolnim odnosom, dekletom in fantom. Eden najučinkovitejših ukrepov za preprečevanje okužbe s HPV in s HPV povezanih predrakavih sprememb ter raka je cepljenje proti okužbi s HPV. Cepljenje je zelo varno in učinkovito. V državah, kjer uspešno cepijo že več let, se je zmanjšalo zbolevanje tako za genitalnimi bradavicami kot za predrakavimi spremembami materničnega vratu. Ko bodo deklice dovolj stare, da bi lahko začele zbolevati za rakom materničnega vratu, bodo cepljene deklice pomembno manj zbolevale kot necepljene. Na voljo so tri cepiva proti HPV (dvovalentno, štirivalentno in devetvalentno). S cepljenjem lahko preprečimo 70−90 odstotkov raka materničnega vratu, 50−85 odstotkov predrakavih sprememb visoke stopnje, 20−90 odstotkov drugih s HPV povezanih vrst raka (rak zunanjega spolovila, zadnjika in ustnega dela žrela pri obeh spolih ter rak nožnice), več kot 90 odstotkov genitalnih bradavic in skoraj vse primere respiratorne papilomatoze grla. Cepljenje je najučinkovitejše pred začetkom spolnih odnosov. Učinkovito je tudi po začetku spolnih odnosov, vendar zaščiti le pred okužbo s tistimi HPV, s katerimi cepljena oseba še ni bila okužena in jih cepivo pokriva. Cepljenje je na voljo za oba spola od devetega leta starosti dalje. V Sloveniji je cepljenje proti HPV v državnem programu cepljenja od leta 2009 za deklice v šestem razredu osnovne šole brezplačno. Brezplačno cepljenje je na voljo tudi za zamudnice, ki se v šestem razredu niso cepile, dokler se ta dekleta redno šolajo. Cepljenje starejših žensk, dečkov in moških je za zdaj samoplačniško. Čeprav imajo cepljena dekleta pomembno manjšo verjetnost, da bodo zbolela za predrakavimi ali rakavimi spremembami materničnega vratu, jih še vedno ogrožajo genotipi HPV, ki jih cepivo ne pokriva. Zato preventivne ginekološke preglede v okviru programa ZORA priporočamo tudi cepljenim dekletom.
