Malenkosti bi jim polepšale vsakdan

Tadej je bil rojen z najhujšo obliko celebralne paralize, zato potrebuje 24-urno oskrbo. Najti moč za nov dan ni lahko, vendar Angela pravi, da druge izbire nima: »Potem ko po neprespani noči ali dveh poskrbiš za nego, skuhaš, opereš in nekajkrat dvigneš sina iz vozička ter ga objameš in vidiš, da je zadovoljen in nasmejan, predvsem pa srečen, pač ne moreš kloniti.« Rada se druži tudi z drugimi starši, ki si delijo podobno usodo, oziromaz ljudmi, ki njeni družini dajejo več kot dobrodošlo spodbudo.

NAPORNA POT JE VELIKA PREIZKUŠNJA

Tadeja vozijo v bolnišnico za invalidno mladino na Stari Gori, vendar ga občasno vzamejo domov. »Pot je naporna. Treba ga je pripraviti za pot, dvigovati, v avtomobilu ga dobesedno objamem, ker sam ne more sedeti ali pokončno držati glave. To je teža, ki jo je treba na poti večkrat dvigniti. Voziček ima 70, Tadej pa 45 kilogramov, večkrat mesečno prevoziva po 400 kilometrov in porabiva več ur. Domov se vrneva po več kot štirih urah, utrujena in z vprašanjem, zakaj mora biti tako, ko bi lahko bilo lažje,« pripoveduje Angela.

VESELI SE CENTRA ZA OSKRBO OTROK NA OBALI

Svojemu sinu mora biti na voljo noč in dan, zato je pustila službo in se prek Sklada Silva na zavodu za zaposlovanje zaposlila kot osebna asistentka. Zdaj prejema minimalno plačo, kljub temu pa ni izgubila upanja. Predvsem zato, ker verjame v srečne konce, kot je bil v boju, da bi Obala dobila center za oskrbo otrok s posebnimi potrebami. »Center Obala Ankaran na Debelem rtiču je skoraj pri koncu in v jesenskem času upam, da se bomo vselili,« optimistično napove neutrudna mama, ki se neizmerno veseli tudi dogodka, ki ga organizira naša hiša.

SKRITE ŽELJE ZA LAŽJI VSAKDAN

Pri vprašanju, čemu bodo namenili zbrana sredstva, pa presenetljivo odgovori: »V tem trenutku je veliko idej, pa vendar zelo malo realnih odgovorov, ker me do zdaj še nikoli nihče ni vprašal, kaj potrebujem, kaj potrebujemo za njega ...« Klub vsem prevozom, ki jih opravijo iz Kopra do Stare Gore vsak teden, negi, dokupu vseh zdravil na negativni listi in sanitetnega materiala, pa si želi: »Dober mešalnik, ki hrano melje, kuha in pretlači, saj Tadeja hranimo po gastrostomi. Rada pa bi mu privoščila kakšen udoben počivalnik, da ne bi bil vedno na vozičku, dodatno fizioterapijo in dvigalo za kopalnico.« Nasmejano, vendar vidno utrujeno pa po tihem zašepeta: »Predvsem pa še eno življenje staršem ...«